Razumevanje kože – Kako se koža razlikuje glede na raso?

Naš rasni izvor vpliva na strukturo in videz naše kože. Ko govorimo o koži, se izraz »rasa« nanaša tudi na različne okoljske in kulturne dejavnike, ki vplivajo na zdravje in videz kože.

Raziskovalci se na tem področju osredotočajo na pigmentacijo. Kljub izzivom, ki jih postavljajo omejitve kategorizacije in nedosledne ugotovitve, je jasno, da se struktura in težave kože razlikujejo od rase do rase. Te razlike je treba upoštevati tudi pri skrbi za kožo in negi ter izdelkih, ki jih uporabljamo.

Barvo naše kože določata gostota in porazdelitev melanina. Melanin je pigment, ki ga tvorijo posebne celice v bazalni plasti povrhnjice, imenovane melanociti. Melanin se nato prenese v druge celice v bazalni plasti, kar poveča pigmentacijo kože.

Vse rase imajo podobno število melanocitov v koži. Razlikujejo pa se v ravni aktivnosti melanocitov, skupaj s tem, kako so celice sestavljene in kako se združujejo. Prav te razlike povzročijo različne barve kože.

Poskus spreminjanja barve kože lahko vpliva na njeno zdravje:

• Želja po porjavelosti med ljudmi z belo kožo vodi do večjega tveganja za pojav kožnega raka.
• Želja nekaterih žensk s temno kožo, da bi dosegle svetlejšo polt, ki je v nekaterih kulturah visoko cenjena, lahko vodi do uporabe neprimernih, škodljivih izdelkov.

Čeprav so mnoga stanja kože skupna vsem rasnim skupinam, lahko rasa vpliva na njihovo verjetnost (tj. katero stanje bo določeno raso najverjetneje prizadelo) in njihov videz.

Obstajajo občutne razlike med temnejšo in svetlejšo kožo pri odzivu na sonce, motnjah pigmentacije, draženju in vnetju.

Izpostavljenost UV-svetlobi je eden od najpomembnejših dejavnikov, ki vplivajo na zdravje kože v celotni populaciji, ocene pa kažejo, da naj bi okrog 10 % ljudi v svojem življenju obolelo za kožnim rakom.

Človekova rasa vpliva na to, kako se bo njegova koža odzvala na sonce: 

• Bela koža je bolj prizadeta zaradi izpostavljenosti UV-svetlobi, pri čemer je tveganje za kožnega raka največje pri ljudeh, ki težko porjavijo in hitro dobijo sončne opekline.
• Temna koža ima boljšo naravno zaščito pred UV-žarki in ima povprečen UVB-zaščitni faktor približno 13 v primerjavi s 3 pri beli koži.
• Prevalenca kožnega raka je manjša pri temnejši koži. Toda več poročil iz ZDA pravi, da je ob odkritju rak lahko v poznejši, torej bolj napredovali fazi. 
• Starostne pege so bolj vidne pri kavkaški in azijski koži kot pri temnejših tipih kože.

Vsi tipi kože pa potrebujejo posebno nego med izpostavljenostjo soncu. Preberite več o tem, kako sonce vpliva na kožo in kako kožo zaščititi pred UV-žarki med izpostavljenostjo soncu.

Čeprav se motnje pigmentacije lahko pojavijo na koži vseh barv, so najpogostejše, najbolj opazne in najbolj zaskrbljujoče pri ljudeh azijskega, hispanskega ali afriškega porekla. Pogoste vnetne bolezni, kot sta atopijski dermatitis in akne, ki se izražajo z eritemom (rdečina na koži, ki jo povzročijo razširjene kapilare) na beli koži, lahko pri temnejši koži povzročijo spremembo pigmentacije.

Temnejši tipi kože so nagnjeni k postinflamatorni hiperpigmentaciji, ki je posledica prekomerne tvorbe melanina in se izraža kot območja temnejše kože. Ta območja se pogosto pojavijo na koži, ki trpi zaradi aken in/ali atopijskega dermatitisa. Preberite več o vzrokih in odpravljanju hiperpigmentacije in postinflamatorne hiperpigmentacije.

Starostne pege (solarni lentigo), ki jih povzroča sonce, so bolj vidne pri kavkaški in azijski koži kot pri temnejših tipih kože. Preberite več o vzrokih za starostne pege in kako jih preprečiti.

Melazma je oblika hiperpigmentacije, ki se pojavi na obrazu, največkrat na licih, nosnem korenu, čelu in zgornji ustnici, in včasih na drugih izpostavljenih delih telesa, kot so podlakti. Na pogled je podobna starostnim pegam, vendar so potemnela območja večja. Najpogosteje se pojavi pri temnopoltih in ljudeh hispanskega in azijskega porekla: incidenca melazme pri nosečih Mehičankah naj bi bila glede na poročila kar 80 %. Preberite več o vzrokih in odpravljanju melazme.

Ko pride do poškodbe naravne bariere kože, oslabi njena zaščitna funkcija in koža postane posebej dovzetna za draženje in okužbo. Okužena koža lahko postane vneta, saj začnejo delovati vnetne imunske celice, ki skušajo popraviti poškodovano bariero in pozdraviti okužbo. Čeprav je ta proces enak pri vseh tipih kože, nekatere raziskave kažejo, da:

• se temna koža najmanj odziva na draženje,
• je hispanska koža bolj odporna kot kavkaška,
• azijska koža najhitreje postane razdražena.

Atopijski dermatitis je ena najpogostejših bolezni, ki se pojavijo v otroštvu. Predstavlja vedno večjo težavo pri zahodnih narodih in prizadene skoraj 20 % otrok. Nekatere raziskave trdijo, da imajo temnopolti in azijski otroci več možnosti za razvoj stanja v prvih 6 mesecih življenja kot njihovi sovrstniki kavkaškega in hispanskega porekla. Pri tretjini otrok bolezen izzveni v otroštvu, pri ostalih pa se nadaljuje tudi v odrasli dobi.

Atopijski dermatitis naj bi bil deden. Raziskava je tudi pokazala, da so otroci iz razvitih držav, ki živijo v urbanih predelih z večjo onesnaženostjo, in tisti, ki živijo v hladnih podnebjih, bolj nagnjeni k razvoju tega stanja.

Ko se bolezen pojavi, obstajajo številni dejavniki, ki vplivajo na poslabšanje simptomov. Pacientom primanjkuje pomembnih lipidov in naravnih vlažilnih faktorjev. Rezultat je oslabljena funkcija bariere kože, poveča se izguba vlage in koža je bolj nagnjena k suhosti in srbečici. Prizadeti imajo tudi nepravilen imunski odziv, zaradi katerega koža bolj intenzivno reagira na okolje in je dovzetna za vnetje.

Bolj koža srbi, bolj se razmnožujejo bakterije, kar povzroči vnetje in dodatno srbečico ter s tem poslabša stanje.

Kavkaški otroci imajo običajno največ težav v kožnih gubah na pregibih sklepov (znano kot fleksura), kot so komolci, zapestja, zadnji del kolen in sprednji del gležnjev. 

Preberite več o negi in odpravljanju atopijskega dermatitisa.

V razvitih državah

akne prizadenejo v nekem obdobju življenja približno 85 % prebivalstva. Čeprav se resnost bolezni razlikuje med rasami, so te razlike majhne:

• Čeprav se pri vseh, ki trpijo zaradi aken, pojavijo mozolji, so nekatere študije pokazale, da sta vnetje in postinflamatorna hiperpigmentacija pogostejši pri temnopoltih kot pri ljudeh s kavkaškim tipom kože.
• Druge študije so pokazale, da je azijska koža bolj nagnjena k vnetju in brazgotinjenju.

Preberite več o vzrokih aken ter kako skrbeti za kožo, nagnjeno k aknam.

Staranje je naraven proces pri vseh tipih kože, se pa njegovi znaki lahko razlikujejo glede na raso:

• Znaki staranja so pri temnopoltih manj resni in se pojavijo pozneje. Temna koža namreč vsebuje več melanina in je bolje zaščitena pred UV-žarki. Starostne pege so eden prvih znakov fotostaranja kože.
• Pri svetlejših tipih kože se staranje izraža kot drobne linije in gube. Pri temni koži pa se staranje kaže kot globoke gube, predvsem nazolabialne gube.
• Ko se koža stara, lahko pride do povečane hiperkeratoze, ki je še posebej pogosta pri ljudeh vzhodnoazijskega porekla.
• Število primerov bolezni Dermatosis Pupulosa Nigra (DPN) se povečuje s staranjem. DPN so majhne benigne lezije, ki se pojavijo na celem obrazu. Značilne so za temno kožo in izjemno pogoste, prizadenejo pa do 30 % afroameriškega prebivalstva v ZDA.

Vsi tipi kože med staranjem doživljajo podobne spremembe, izguba volumna pa je eden od znakov staranja, ki je značilen za ves svet. Toda kaj čutimo glede kože, ki se stara, in kako svoje skrbi izražamo, je odvisno od kulture:

• Ženske v severni Evropi povezujejo gube s staranjem.
• Azijke bolj skrbijo motnje pigmentacije.

Preberite več o znakih staranja, kako preprečiti prezgodnje staranje in kako negovati kožo, ki se stara. Koža se pri moških in ženskah različno stara. Preberite več o tem, kako se razlikujeta moška in ženska koža.

Koža je bistvenega pomena za naše zdravje in dobro počutje. Poleg vloge prve obrambne linije pred zunanjimi vplivi, kot so dražeče snovi, bakterije in virusi, zdrava koža tudi ohranja ravnovesje tekočin v telesu in pomaga uravnavati telesno temperaturo. Koža ima tudi pomembno psihološko vlogo. Ker je koža najbolj viden znak našega zdravja, njeno stanje vpliva na človekovo samozavest.

Nega kože mora ustrezati posameznikovemu tipu in stanju kože. Če potrebujete dodatne informacije, ki vam bodo pomagale določiti

tip kože in izbrati način nege, je koristno uporabiti diagnostično orodje v obliki kožnega testa.

Osnovne smernice za ohranjanje zdravja kože veljajo za vse tipe in barve kože. Preberite več o negi kože na telesu in vsakodnevni redni negi obraza.

Vsi tipi kože potrebujejo skrbno zaščito pred UV-žarki, raven potrebne zaščite pa se razlikuje glede na barvo kože. Preberite več o koži in soncu. 

Običajne kožne bolezni lahko pri temnopoltih pogosto vodijo do postinflamatorne pigmentacije. Pomembno je, da se o vseh težavah s kožo posvetujete s svojim zdravnikom ali dermatologom. Preberite več o odpravljanju in negi motenj pigmentacije. 

Ljudje s temnejšo kožo naj se z dermatologom posvetujejo tudi pred laserskimi posegi na koži ali kemičnimi pilingi, saj so bolj nagnjeni k postinflamatorni hiperpigmentaciji.