Epidermalni lipidi

Poleg poroženelih celic so epidermalni lipidi osrednja sestavina funkcije bariere kože. Predstavljajo "cement", tako imenovano vezivo poroženelih celic, med "gradniki" - korneociti.

Koži lastni lipidi nastajajo v celicah povrhnjice iz vmesnih produktov presnove ali iz esencialnih, t. j. od zunaj dovedenih maščobnih kislin. K tem poleg mono-, di- in trigliceridov prištevamo tudi holesterol, ceramide in fosfolipide.

Sestava epidermalnih lipidov

Lipidni vzorec membran, ki nastajajo v poroženeli plasti, se razlikuje od žive povrhnjice, katere membrane so sestavljene pretežno iz fosfolipidov. V epidermalnih lipidih ne najdemo več fosfolipidov. Le-ti se namreč razgradijo med diferenciacijo (poroženitvijo) keratinocitov. Zato v poroženeli plasti prevladujejo ceramidi, holesterol in proste maščobne kisline. 

Tvorba epidermalnih lipidov

Snovi, iz katerih se oblikujejo lipidi poroženele plasti, nastajajo v Golgijevem aparatu poroženelih celic v zgornji trnasti plasti. Nato se shranijo intracelularno v obliki dvojne lipidne membrane v mikroskopsko majhnih delcih - vakuolah, obdanih z membrano, imenovanih tudi telesca Odland. V zgornjem sloju zrnate plasti (stratum granulosum) telesca Odland s pomočjo eksocitoze prehajajo skozi to dvojno lipidno membrano v medcelični prostor.

Med tem zorenjem se polarni glikolipidi, fosfolipidi in sterolestri encimatsko pretvorijo v nepolarne lipide, kot so ceramidi in proste maščobne kisline. Tako nastane semipermeabilna bariera iz poroženelih celic in lipidov, imenovana tudi permeabilnostna bariera.

Posledice poškodb permeabilnostne bariere
V primeru, da odstranimo vrhnji sloj poroženelih celic, na primer pri odstranjevanju obliža, se izgubijo tudi epidermalni lipidi. Zato lahko voda, kemikalije in patogeni mikroorganizmi od zunaj vdrejo v globlje plasti kože, od koder pa so tudi izgube vode večje - transepidermalna izguba vode (TEWL) se poveča.

Fosfolipidi so pomembni sestavni deli celičnih membran. Ker fosfor oz. fosfati predstavljajo pomembno snov za organizem, se fosfolipidi med diferenciacijo (poroženitvijo) razgradijo.

Epidermalni lipidi nastajajo v Golgijevem aparatu keratinocitov v zgornjem sloju trnaste plasti kože

V telescih Odland se lipidi kopičijo in na koncu prehajajo v ekstracelularni prostor zgornje zrnate plasti (eksocitoza).

Vplivi na regenerativne mehanizme
Aktivacija koži lastnega sistema regeneracije bariere je pri tem odvisna od različnih vplivov: tako povečana sinteza holesterola, maščobnih kislin in sfingolipidov vodi do ponovne vzpostavitve funkcije bariere. Vendar je dokazano, da po izzvani poškodbi poroženele plasti, na primer z odluščenjem ali razmastitvijo z acetonom, lahko normalno vzpostavitev naravne bariere poroženele plasti dosežemo samo s pomočjo nakisanja površine kože. Nevtralno ali celo alkalno okolje pa nasprotno vodi do občutno počasnejše regeneracije.

Posnetek sloja stratum corneum z rastrskim elektronskim mikroskopom.
1 Korneociti
2 Medcelični prostor, delno zapolnjen z lipidi kože.

Epidermalni lipidi predstavljajo vezivo, ki čvrsto povezuje poroženele celice (model opeke in cementa).
1 Telesca Odland

2 Golgijev aparat

3 Eksocitoza

4 Celica stratum granulosum

5 Korneociti

6 Dvojna lipidna membrana