Poroženela plast (stratum corneum)Zunanja plast epidermisa (povrhnjice) - tako imenovana poroženela plast - je iz trdega deleža (pars compacta) s približno 15 do 20 sloji celic. Rožene celice (korneociti) so med seboj povezane z nekaj dezmosomi, medceličnimi stiki v obliki okroglih ploščic iz povezovalnih proteinov.
Poroženela plast kože lahko veže vodo, kar pomaga ohranjati njeno prožnost, čvrstost in voljnost. Poleg keratina poroženela plast vsebuje tudi nekaj drugih snovi, ki jih imenujemo naravni vlažilni faktorji (NMF). Te snovi dajejo koži sposobnost za vezanje vode. Najpomembnejši naravni vlažilni faktorji so mlečna kislina (laktat), pirolidon ogljikova kislina, sečnina (urea), urokanska kislina in ogljikovodiki, vezani na skleroproteine. Če koža izgubi te faktorje, kar se lahko zgodi ob prekomernem umivanju z milom, poroženela plast izgubi svojo sposobnost za vezanje vode in vlaga je izgubljena. Če vsebnost vlage v poroženeli plasti pade pod 8-10 %, postane površina kože hrapava, suha in celo razpokana. Vlaga, ki se izloča z znojem iz žlez znojnic, prav tako ohranja navlaženost poroženele plasti. Voda pa prehaja tudi v medcelične prostore in tako od znotraj navlaži poroženelo plast.
2. Epidermalni lipidi V globljih slojih poroženele plasti so med celicami epidermalni lipidi: rožene celice si predstavljamo kot opeke, lipidi zapolnjujejo medcelični prostor kot malta ali cement (model opeke in cementa). Ta mešanica tvori zanesljivo, a elastično vez med celicami, ki pomaga uravnavati izgubo ali premočno absorpcijo vlage v koži. Ti lipidi nastajajo v Golgijevem aparatu roženih celic, nato pa so vidni v majhnih strukturah zrelih keratinocitov: v vakuolah, obdanih z membrano - tako imenovanih telescih Odland , so shranjeni predhodniki lipidnega plašča, specifičnega za kožo, v obliki lamelarno razporejenih dvojnih membran. S pomočjo eksocitoze se vsebina telesc Odland izloča v ekstracelularni prostor. Šele tam se tvorijo epidermalni lipidi: kot vezivo roženih celic dajejo te dvojne lipidne membrane stabilnost poroženeli plasti. Med lipidi poroženele plasti prevladujejo ceramidi, katerih delež znaša kar 40 odstotkov. Poleg teh tu najdemo še proste maščobne kisline (25 %) in holesterol (25 %) ter holesterol sulfat. Za funkcijo ustvarjanja bariere in vezanja vlage so v tej kompleksni lipidni zmesi najpomembnejši ceramidi. S kemijskega vidika gre za skupino različnih sfingolipidov, t. j. za spojine visokomolekularnih alkoholov, predvsem sfingozina, z različnimi maščobnimi kislinami, na primer linolno kislino.
3. Deskvamacija (luščenje kože) in obnavljanje kože Poroženela plast je proti zunanji površini vse bolj krhka, posamezne celice se razmaknejo (pars disjunctiva), celice se razrahljajo in ves čas neopazno odpadajo v obliki kožnih luskic. Ta neopazni, vendar stalni proces imenujemo deskvamacija. Odrasel človek na ta način dnevno izgubi približno 10 g kožnih lusk. |
Shematski prikaz poroženele plasti: model opeke in cementa.
1 Rožene celice (korneociti) 2 Epidermalni lipidi |
