Zaloga energije celic

Tako kot druga telesna tkiva potrebujejo tudi kožne celice za ohranjanje svojih življenjskih funkcij, sposobnost regeneracije in reparacije ter svojo rast energijo. Ta energija nastaja med procesi celične presnove.

S krvjo, ki se pretaka po žilah v koži, se bazalne celice oskrbujejo s hranilnimi snovmi, kot so maščobe, ogljikovi hidrati, beljakovine in kisik. Proste maščobne kisline, če so prisotne v zadostni količini, igrajo najpomembnejšo vlogo pri pridobivanju energije kožnih celic. V celicah, kot so tiste v zrnati plasti (stratum granulosum), v katere difundira le malo glukoze, očitno prispevajo k pridobivanju energije celo maščobne kisline, ki se sproščajo pri razgradnji celične membrane.

V vsaki papili usnjice poteka tako imenovana kapilarna zanka, iz katere lahko hranilne snovi difundirajo preko kratke razdalje do bazalne plasti.

Metode pridobivanja energije

Pri pridobivanju energije v celicah razlikujemo med:

•     glikolizo
•     citratnim ciklusom
•     dihalno verigo

Glikoliza poteka v citoplazmi in je oblika pridobivanja energije, ki je lahko celici hitro na voljo. Stopnje citratnega ciklusa, imenovane tudi "biološka oksidacija", in dihalna veriga potekata v celičnih mitohondrijih.

V 3. stopnji presnove - dihalni verigi - se atomi vodika razdelijo na protone in elektrone. Slednji se vzdolž verige prenosa elektronov (transporta elektronov) prenesejo na kisik. Pri tem se nastala energija s pomočjo oksidativne fosforilacije pretvori v kemično energijo (ATP).

Dihalna veriga - mojster pridobivanja energije

V dihalni verigi poteka kvantitativno najpomembnejši del pridobivanja energije. Vsi encimatski procesi razgradnje maščob, ogljikovih hidratov in aminokislin se končajo v tej 3. stopnji aerobne presnove. V tem procesu igrajo osrednjo vlogo sistemi prenosa elektronov v dihalni verigi: kot prenašalci elektronov pri tem delujejo določeni proteini, ki se nahajajo skorajda izključno v notranji membrani mitohondrijev.

Snovi, kot so NAD(P)-dehidrogenaze, ubikinon (koencim Q10) ali citokrom, služijo kot zbirališče za redukcijske ekvivalente oz. kot prenašalci elektronov.

Energija, ki se na ta način sprošča v verigi prenosa elektronov, se kemično shrani v obliki adenozin trifosfata (ATP).

Staranje kože in posebni prenašalec elektronov

Rezultati novejših raziskav so pokazali, da ima pomembno vlogo pri zmanjšani sposobnosti regeneracije celic, med drugim zaradi staranja ali oksidativnega stresa, pomanjkanje določenega koencima v dihalni verigi - koencima Q10 (CoQ10). Zato pacientom s srčno-žilnimi obolenji priporočajo oralno nadomeščanje CoQ10 za izravnavanje tega primanjkljaja.

V okviru biofizikalne študije pa so zdaj prvič lahko dokazali, da je s topičnim nanašanjem koencima Q10 mogoče ublažiti znake staranja kože. 

Viri
Fritsch P. (1990): Dermatologie. 3. Auflage. Springer-Verlag * Heymann E. (1994): Haut, Haar und Kosmetik - Eine chemische Wechselwirkung. S. Hirzel Verlag Stuttgart * Plewig G., Jansen T., Schürer N. Y. (1997): Das Stratum corneum. Der Hautarzt 48: 510-521, Springer-Verlag * Raab W., Kindl U. (1991): Pflegekosmetik - Ein Leitfaden. Gustav Fischer Verlag Stuttgart, Govi-Verlag Frankfurt.