Fiziologija kože

Koža je največji organ človeškega telesa -predstavlja kar približno 16 odstotkov telesne teže in obsega od 2 do 2,6 m2 površine.

Velja za enega najpomembnejših organov človeškega telesa, saj ga ščiti pred škodljivimi snovmi, izolira in uravnava temperaturo.

Hidrolipidni sloj

Njegova glavna naloga je zaščita pred bakterijami in glivami. Sestavljen je iz emulzije vode in maščobe, ki ohranja voljno površino kože.  

Epidermalni lipidi

Epidermalni lipidi so poleg poroženelih celic osrednji sestavni del funkcije bariere kože. Med "gradniki" - poroženelimi celicami - tvorijo "cement", imenovan tudi vezivo poroženelih celic.

Kislinski zaščitni plašč

Raziskave so pokazale, da je pH-kislo okolje pomembno za nastajanje koži lastnih maščob (lipidov).

Imunski sistem kože

Naravna obramba kože pred mikroorganizmi se začne neposredno na površini kože. Maščobne kisline zavirajo razvoj gliv in bakterij.

Naravni vlažilni faktorji (NMF) in površinski lipidi

Najpomembnejša snov, ki kožo ohranja mehko in voljno, je voda. Vrhnja poroženela plast mlade kože vsebuje od 10 do 20 odstotkov vode celotnega telesa.

Regeneracijski in reparaturni mehanizmi

Koža razpolaga z različnimi regeneracijskimi in reparaturnimi mehanizmi, s katerimi odpravlja poškodbe zaradi zunanjih vplivov

Pregled zaščitnih funkcij  

Koža ščiti organizem pred mehanskimi, kemičnimi, mikrobiološkimi in fizičnimi vplivi.

Zaloga energije celic

Celice potrebujejo energijo za ohranjanje življenjskih funkcij, regeneracijske in reparaturne procese ter rast. To energijo dobijo s pomočjo intracelularnih metaboličnih procesov.