Spekter sončnih žarkov

Sončna svetloba je sestavljena iz spektra različnih, vidnih in nevidnih vrst žarkov v območju od 280 do 3000 nm. Žarke, ki jih oddaja sonce, deloma absorbirajo ozonska plast, oblaki in nečistoče v zraku.  Različne vrste žarkov pridejo deloma neposredno, deloma pa posredno po sipanju v različnih plasteh zemeljske atmosfere na zemljo. Sipanje svetlobe je odvisno od valovne dolžine: kolikor krajša je valovna dolžina, toliko večje je sipanje.  Posebej kratkovalovni, za človeško kožo močno eritematogeni in karcinogeni UVC-žarki se po mnenju vodilnih fotobiologov popolnoma absorbirajo v stratosferi in atmosferi in tako sploh ne pridejo do zemeljskega površja.  Nevidni UVA- in UVB-žarki so tako za bolezenske poškodbe in reakcije kože najpomembnejši.

UVA-žarki prodrejo vse do vezivnega tkiva in so poglavitni razlog za imunosupresijo in kronične poškodbe zaradi svetlobe, kot je prezgodnje staranje kože. Poleg tega so odgovorni tudi za tvorbo prostih radikalov in fototoksične ter fotoalergijske reakcije. 

• Polimorfna fotodermatoza (PFD) je najpogostejša kožna bolezen, ki jo povzroča sonce. Prosti radikali, ki nastajajo zaradi UV-sevanja, naj bi bili eden od vzrokov te bolezni, ki se pojavlja predvsem pri mladih ženskah. 
• Do fotoalergijskih in fototoksičnih reakcij med izpostavljenostjo soncu lahko pride med drugim zaradi določenih sestavin izdelkov za zaščito pred soncem ali negovalnih izdelkov in/ali tudi v primeru jemanja določenih zdravil med zadrževanjem na soncu. 
• Prosti radikali so visoko reaktivne kemične spojine s prostimi elektroni, ki povzročajo poškodbe celic v povrhnjici in usnjici. Z leti kumulacija teh procesov postopoma privede do slike kroničnih poškodb kože. 

UVB-žarki prodrejo do najglobljih celičnih plasti povrhnjice in so glavni povzročitelj sončnih opeklin, poškodb DNK in razvoja kožnega raka. Infrardeči žarki, ki segrevajo, in vidna svetloba z vidika učinkov na kožo nimajo nobene vloge.