Suha koža

Velik del prebivalstva ima težave s suho kožo. Pri tem razlikujemo med različnimi oblikami in stopnjami prizadetosti. Suha koža je zelo pogosta pri otrocih, mlajših od 10 let  in ljudeh, starejših od 60 let. Med drugim in petim desetletjem življenja je delež žensk s suho kožo bistveno višji od deleža moških s to težavo. Zaradi deficita naravnega vlažilnega faktorja sečnine (uree) se lahko suha koža kaže zgolj kot težava ali pa kot resen problem.

 

Problematično suha koža
Značilnosti problematične suhe kože so rahlo luščenje, hrapavost, obutek neprijetne napetosti in morebitno srbenje. Pomemben dejavnik problematično suhe kože je zmanjšana sposobnost za vezanje vode. Ta je odvisna od koncentracije naravnih vlažilnih faktorjev, pri čemer je, poleg epidermalnih lipidov (zlasti trigliceridi, proste maščobne kisline in holesterol) in aminokislin, med najbolj bistvenemi sečnina (urea).

 

Sečnina se tvori pri razgradnji določenih aminokislin, posebno arginina, v procesu poroženitve celic. Če je teh aminokislin premalo, se zmanjša tudi koncentracija sečnine v koži. Pomanjkanje vlažilnih faktorjev pa vodi v povečano izgubo vode in izsušitev kože. Uporaba vlažilnega negovalnega izdelka s 3-5 % sečnine lahko nadomesti to izgubo in povrne kožo v normalno stanje.

Ekstremno suha koža
Značilnosti ekstremno suhe kože, ki se pojavi na primer v starosti ali ob močni izsušitvi, na primer na rokah, so hrapavost, razpokanost z nagnjenostjo k nastajanju ragad (kožnih razpok), luščenje in pogosto srbenje. Za razliko od oskrbe problematično suhe kože pri ekstremno suhi koži nizke koncentracije sečnine pri negi kože ne zadoščajo. Pogosto so potrebni pripravki, ki vsebujejo 10 ali več odstotkov sečnine.

 

Atopijska, suha in pordela koža
Približno 15 do 20 % prebivalstva ima atopijsko suho kožo, ki je nagnjena k nevrodermitisu. Pri tem se pojavi:

• luskava, hrapava koža z lišaji (odebelitev kože, pokanje kože) in ragade
• intenzivno srbenje
• nagnjenost k rdečici in vnetjem (atopijski ekcem)

Poleg pomanjkanja naravnih vlažilnih faktorjev, posebno sečnine, pride zaradi motenega metabolizma maščobnih kislin do kvalitativnih in kvantitativnih sprememb v zaščitnih oz. bariernih lipidih kože in tako do motenj zaščitne funkcije kože.

Normalna	Suha	Atopijski ekcem

Posnetki s svetlobnim mikroskopom
1. Poroženela plast
2. Povrhnjica (vrhnja plast kože)
3. Usnjica/papile

Vzroki in zdravljenje atopijsko suhega stanja kože
Pri ljudeh z atopijsko suho kožo je kljub zadostnemu vnosu esencialnih omega-6 maščobnih kislin koncentracija linolne kisline in njenih metabolitov, kot je gamalinolenska kislina, v povrhnjici občutno zmanjšana. Hkrati pa se pojavlja presežek nenasičenih omega-9 maščobnih kislin, zlasti oleinske kisline. To vodi pri atopijskem dermatitisu do povečane tvorbe disfunkcijskih ceramidov, zaestrenih z oleinsko kislino, namesto fizioloških ceramidov, ki so posebej bogati z linolno kislino.

 

To stanje pomanjkanja ima obsežne posledice za stanje kože oseb z nevrodermitisom. Sistemski in topični vnos omega 6 maščobnih kislin lahko tako pozitivno vpliva na pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin.

 

Poleg oralnega nadomeščanja se je izkazala za učinkovito uporaba izdelkov za nego kože, ki vsebujejo omega 6 maščobne kisline, saj imajo ti visok delež linolne kisline in gamalinolenske kisline, nanašamo pa jih neposredno na kožo. Posebno pri otrocih predstavlja kombinacija oralne in topične aplikacije esencialnih maščobnih kislin v obliki olja svetlinovih semen zanesljiv koncept zdravljenja, ki ga prizadeti dobro prenašajo ("sendvič"-terapija).

Olje svetlinovih semen, ki se lahko uporablja tako oralno kot topično, odlikuje visoka vsebnost blagodejne linolne in gamalinolenske kisline, njegova učinkovitost pa  je klinično dokazana.

Ceramidi: najpomembnejši lipidi, ki tvorijo zaščitno bariero
Zaradi pomanjkanja dolgoverižnih esencialnih maščobnoh kislin - zlasti linolne in gamalinolenske kisline - prihaja do sprememb na ceramidih: ta skupina spojin tvori tako imenovano lipidno bariero med roženimi celicami, tako kot cement med opekami v zidu. Lipidna bariera ima ključno vlogo pri regulaciji vlage v koži. Tako sta torej stabilnost in sposobnost za delovanje te permeabilnostne bariere odvisni od zadostne oskrbe kože z esencialnimi maščobnimi kislinami.

 

Znanstvene raziskave so pokazale, da se lokalno nanešene omega 6 maščobne kisline vgradijo neposredno v lipidno strukturo, ki je odvisna od linolne kisline, in tako ponovno vzpostavijo zaščitno funkcijo kože, ki je pri atopikih motena.