Občutljiva koža
Na občutljivost kože vplivajo individualni, endogeni, a tudi eksogeni dejavniki. Pri normalni koži lahko različni stimulansi, na primer izpostavljenost UV-žarkom, pogosti stiki z vodo, alkalijami ali topili ter dermatološke terapije, povzročijo povečano občutljivost kože. Poleg tega lahko internistične bolezni, kot sta diabetes mellitus in insuficienca ledvic, povzročijo povečano občutljivost kože. Na splošno se pod terminom "občutljiva koža" razume stanje kože, ki kaže znižan dražljajni prag za dražljive reakcije.
Tipične vidne značilnosti občutljive kože so:
- pordelost
- oteklost
- pojav luščenja kože
- nastanek ekcemov
Poleg tega obstajajo tudi subjektivni znaki občutljive kože, ki niso vidni, kot so:
- mravljinčavost
- skelenje
- srbenje
- občutek napetosti
Težavnost oblikovanja znanstvene definicije termina "občutljiva koža" izhaja predvsem iz dejstva, da obstaja malo merljivih kriterijev, ki bi objektivizirali ta pojav. Stanje zaščitnega kislinskega plašča oz. hidrolipidnega sloja in epidermalne zaščitne funkcije kože je za občutljivost kože velikega pomena. Tako omogoča merjenje transepidermalne izgube vode (TEWL) določitev stanja zaščitne funkcije kože. Tudi brez vidnih sprememb kože lahko povišane vrednosti TEWL kažejo na poškodbo zaščitne funkcije kože.
|
|
|
