Tipi kože in dejavniki, ki vplivajo na njeno stanje
Stanje kože je odvisno od številnih dejavnikov. Velik vpliv imata zagotovo čiščenje in nega kože. Bolezni, klimatske razmere in stres pa lahko prav tako vodijo do sprememb v stanju kože. Obstajajo štiri različna stanja kože: normalna, suha, mastna in mešana ali kombinirana koža.
Normalna koža
Obstoj normalnih, fizioloških razmerij v koži se označuje kot eudermija: pore so majhne, koža je dobro prekrvavljena, je rožnate barve in enakomerno prosojna. Ni niti premastna niti presuha in objektivno gledano ne povzroča nikakršnih problemov.
Suha koža
Luskasta mesta na koži pogosto povzročijo srbečico in občutek neprijetne napetosti. Koža je na pogled hrapava in lisasta, včasih celo predčasno postarana.
Mastna koža
Pri tem tipu kože je videti velike pore, v katerih so komedoni (ogrci). Koža ima masten lesk, je neenakomerno prosojna in pogosto deluje bledo in rumenkasto.
Mešana koža
V predelu čela, brade in nosu je koža mastno-vlažna, na licih pa je koža nasprotno normalna do suha.
Dejavniki, ki vplivajo na stanje kože
Med endogene dejavnike spadajo genetsko nagnjenje k enemu od zgoraj opisanih tipov kože in na osnovi genetske nagnjenosti nastale kožne bolezni, kot na primer atopijski dermatitis (nevrodermitis), psoriaza oz. luskavica ali ihtioza. Ob ustrezni dispoziciji lahko ljudje na fizične in s stresom pogojene sprožilne dejavnike reagirajo tudi z bolezensko spremenjenim stanjem kože. Vpliv hormonov je lahko tako fiziološki kot patološki. Tako so na primer akne v puberteti ali starostna atrofija kože, ki se pojavi v meni, pogojene s hormonskimi spremembami. Za razliko od prezgodnjega staranja kože, ki je odvisno od eksogenih dejavnikov, je biološko, endogeno staranje kože genetsko določeno. Označujejo ga naslednje značilnosti:
- pojemajoča sposobnost za regeneracijo in obnavljanje celic
- zmanjšano izločanje lojnic in znojnic
- otrdelost vezivnega tkiva z zmanjšano sposobostjo za vezavo vode
- degeneracija elastičnih vlaken
Zunanji (eksogeni) ali okoljski dejavniki vključujejo:
1. Proste radikale
UV-sevanje, onesnaževalci okolja, zdravila, alkohol, kajenje, tanjšanje ozonske plasti in določena živila so vzrok za nastanek zelo reaktivnih prostih radikalov. Ti so odgovorni za oksidativne procese v telesnih tkivih in povzročajo poškodbe v notranjosti celic in na celični membrani. V povrhnjici se prosti radikali tvorijo predvsem zaradi izpostavljenosti UV-žarkom. Dolgoletno izpostavljanje soncu vodi do kroničnih poškodb zaradi svetlobe in tako do prezgodnjega staranja kože.
2. Agresivne snovi
Zaradi narave svojega poklica prihajajo mnogi ljudje, na primer frizerji, zidarji, delavci v industriji itd., v stik z najrazličnejšimi škodljivimi sestavinami. Pri tem igrajo pomembno vlogo predvsem kisline, lugi in topila, ki lahko poškodujejo strukturo poroženelih celic in povzročijo motnje permeabilnostne bariere poroženele plasti. Posledice so lahko od izsušitve kože pa do pojava ekcemov.
3. Temperatura in vlažnost zraka
Zaradi prepogostega in predolgega prhanja z vročo vodo koža izgublja svoje naravne vlažilne faktorje (Natural Moisturizing Factors, NMF) in lipide površine kože. Koža se izsuši in postane hrapava. Na mraz reagira koža najprej tako, da zoži žile v koži in tako obvaruje telo pred večjimi izgubami toplote. Mraz, ki traja dlje časa, pa zmanjša izločanje lojnic in povzroči izsušitev kože. V savni oz. v klimatiziranih prostorih znojnice izločijo več znoja, ki zaradi toplote oz. suhega zraka hitro izhlapi. Koža se izsuši. Pri le začasnem delovanju navedenih eksogenih dejavnikov so koži lastni zaščitni mehanizmi v določeni meri še v stanju, da delujejo proti tem dražljajem. Če pa delovanje dražljajev traja dlje časa, so lastni zaščitni mehanizmi preobremenjeni. Koža izgubi svoje normalno, zdravo stanje, reagira občutljivo in je nagnjena k obolenjem.