Učinki ulceracije na kožo

Ulkus je huda poškodba kože, ki predira bazalno membrano povrhnjice in se lahko razteza do usnjice ali podkožja. Potem ko se nekrotično tkivo razgradi, se zaceli z nastankom vezivne brazgotine.

poškodbe kože kot tudi splošnega obolenja. Možni mehanizmi poškodbe kože, ki povzročijo ali pripomorejo k nastanku ulkusa, so:

Motnje arterijske in venske prekrvitve

Pri tem nastane predvsem Ulcus cruris (golenska razjeda), ki je v 90 odstotkih pogojen s kronično vensko insuficienco. Arterijski ulkus povzročajo motnje arterijske prekrvitve.

Mehanske poškodbe, kot npr. razjede zaradi pritiska

Dekubitus (preležanina) nastane zaradi dolgotrajnega zunanjega pritiska na omejen predel kože in s tem povezane zmanjšane prekrvitve. Preležanine največkrat nastanejo pri ljudeh, ki morajo dlje časa ležati, ker se zaradi težke bolezni ne morejo ali se težko premikajo, npr. nepokretni ali komatozni pacienti.

Posebna oblika ulkusa: "diabetično stopalo"

Pri tej obliki ulkusa pride zaradi poškodb živcev, ki jih povzroča diabetes, do napačne obremenitve stopala, kar v kombinaciji
z motnjami prekrvitve in celjenja ran pogosto vodi do neopažene razjede zaradi pritiska s sekundarno bakterijsko infekcijo.

Fizikalni, kemični in mikrobiološki dejavniki

Med fizikalne dejavnike spada npr. obsevanje. Tudi kemični vplivi, še posebej zaradi alkalij (lugov), lahko povzročijo nastanek ulceroznih poškodb kože. Ulkusi, ki jih povzročajo mikrobi, so v Evropi zelo redki. Pogosteje se pojavijo v tropskih deželah.

Zdravljenje in spremljajoča nega ulkusa

Poleg zdravljenja z zdravili, fizikalnega in kirurškega zdravljenja ulkusa so za preprečevanje in dodatno nego ob zdravljenju ulceroznih sprememb kože priporočljivi sledeči medicinski ukrepi za nego kože: