Kaj je sončna svetloba – In kako vpliva na kožo?

Sonce je vir vse energije in ima mnoge koristne učinke, od omogočanja fotosinteze do pomoči pri tvorbi vitamina D pri ljudeh. Vendar kot pri večini bioloških procesov tudi tu obstaja ravnovesje. Izpostavljenost soncu je dobra, toda obstaja meja, in prekomerna izpostavljenost je lahko škodljiva, še posebej za kožo.

Sončna svetloba je sestavljena iz spektra žarkov različnih valovnih dolžin. Vidna svetloba ima valovno dolžino 400–700 nm, medtem ko ima nevidna ultravijolična (UV) svetloba krajšo (280–400 nm), nevidna infrardeča svetloba pa daljšo valovno dolžino (700 nm–1 mm). Daljše valovne dolžine, vidna in infrardeča svetloba, lahko prodrejo globlje v kožo, vendar je manjša verjetnost, da bodo povzročile poškodbe.

"Kratkovalovna UV-svetloba, ki vpliva na kožne celice, pa lahko povzroči nastanek zelo reaktivnih prostih radikalov."

Ti odvečni prosti radikali (kisikove molekule) lahko poškodujejo celice. Več poškodb povzročijo, večja je verjetnost za nastanek gub, kroničnih bolezni in drugih obolenj, vključno s kožnim rakom.

Oksidativni stres nastane zaradi neravnovesja med tvorbo prostih radikalov in sposobnostjo telesa, da jih nevtralizira z antioksidanti. Ker ima UV-svetloba kratko valovno dolžino, lahko prodre le skozi poroženelo plast, povrhnjico in usnjico (zgornje plasti), ne pa tudi skozi podkožje (spodnja plast). Kljub temu lahko povzroči številne težave v teh tkivih.
Preberite več o strukturi kože.

UV-svetloba obstaja v treh oblikah – ultravijolični A (UVA), ultravijolični B (UVB) in ultravijolični C (UVC):

• UVB-svetloba zagotavlja energijo, ki jo koža potrebuje za tvorbo vitamina D, obenem pa je odgovorna za sončne opekline in neposredne poškodbe DNK.
• UVA-svetloba prav tako poškoduje kožo, še posebej pa pripomore k prezgodnjemu staranju.
• UVC-svetlobo blokira Zemljina atmosfera, zato ne doseže kože.

Količina UV-svetlobe, s katero koža pride v stik, je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so del dneva, letni čas, nadmorska višina in zemljepisna lokacija. V času intenzivnega UV-sevanja, na primer opoldne na vroč poletni dan, je na prostem priporočljiva uporaba zaščitnih oblačil in izdelka za zaščito pred soncem.

Sončna svetloba, še posebej UVA- in UVB-žarki, lahko povzroči sončne opekline, prezgodnje staranje kože, poškodbe oči, oslabljen imunski sistem, fotoalergične in fototoksične reakcije ter celo kožnega raka. Zdravniki in dermatologi vedno bolj opozarjajo na močno povezavo med pogostostjo kožnega raka in obsežnostjo poškodb DNK ter nas opominjajo, da je več kot 90 % primerov kožnega raka posledica izpostavljenosti soncu. Znano je, da je najboljše zdravilo preprečevanje z zaščito pred soncem.
Preberite več o zaščiti pred izpostavljenostjo soncu.

Večino vplivov sončne svetlobe na kožo povzročajo UVB- in UVA-žarki. Spodnja tabela prikazuje lastnosti in učinke teh dveh vrst UV-sevanja na kožo.

Tako UVA- kot UVB-žarki imajo škodljive učinke na kožo, vendar je intenzivnost UVA-žarkov razmeroma stalna ves dan, medtem ko intenzivnost UVB-žarkov niha. Sistem označevanja zaščitnega faktorja (ZF) pri izdelkih za zaščito pred soncem temelji na ravni UVB-zaščite, ki jo nudi izdelek. Izdelki, ki so označeni s simbolom UVA-zaščite, morajo zagotavljati minimalno raven UVA-zaščite. Razmerje med UVA- in UVB-zaščito mora biti 1 : 3.

"Zato je pomembno, da vsak dan ugotovite, kakšna je intenzivnost UV-svetlobe v vašem kraju, in izberete ustrezno raven UV-zaščite."

Evropsko združenje kozmetične industrije (prej Colipa) je določilo standarde UV-zaščite za izdelke za zaščito pred soncem. Mednarodni standard ISO 24444-2010 je zanesljiva metoda testiranja UV-učinkovitosti izdelkov za zaščito pred soncem in je skladen s priporočili Evropske komisije.

Optimalno zaščito pred soncem je treba izbrati glede na občutljivost posameznikove kože za sonce (pigmentacija kože) in intenzivnost sevanja.
Zaščitni faktor (ZF), pomnožen z naravno zaščito kože v minutah, označuje maksimalno trajanje izpostavljenosti soncu, ne da bi tvegali poškodbe kože zaradi UV-sevanja.

Otroška koža je tanjša in zelo občutljiva za sonce. Pri otrocih je nujno potreben zelo visok zaščitni faktor, da ne pride do poškodb kože zaradi UV-sevanja.
Preberite več o otroški koži in soncu.

Če niste prepričani, kateri zaščitni faktor je primeren za tip ali stanje vaše kože, naredite kožni test ali vprašajte dermatologa.

Znano je, da sončna svetloba lahko izboljša razpoloženje, čeprav točnega procesa še ne razumemo v celoti. Dobro raziskano pa je dejstvo, da pomanjkanje izpostavljenosti sončni svetlobi lahko povzroči pomanjkanje vitamina D in sezonsko depresivno motnjo (SAD), ki naj bi bila celo povezana.

Izboljšanje razpoloženja (preprečevanje sezonske depresivne motnje (SAD))
Študije so pokazale, da je stopnja tvorbe serotonina v možganih neposredno odvisna od količine sončne svetlobe, ki ji je telo izpostavljeno čez dan. Raven serotonina je višja v sončnih dneh in nižja v oblačnih dneh. Serotonin je močna kemična snov v možganih, ki uravnava razpoloženje in je povezana z občutki sreče.

Tako se pri ljudeh, ki so manj izpostavljeni sončni svetlobi, običajno v zimskih mesecih na severni polobli, lahko razvijejo simptomi depresije, otežene koncentracije, pomanjkanja energije ali utrujenosti in prekomerno spanje. Če ti simptomi nastopajo skupaj, se imenujejo sezonska depresivna motnja ali SAD. Točen vzrok za SAD ni znan, vemo pa, da ga povzroča pomanjkanje izpostavljenosti sončni svetlobi. Obstajajo teorije, da je morda posledica zmanjšane tvorbe vitamina D, vendar to še ni bilo dokazano.

Vitamin D 
Vitamin D je potreben za mnoge življenjsko pomembne procese v telesu in med drugim skrbi za zdrave kosti in zmanjšuje tveganje za pojav depresije.

Preberite več o tem, zakaj je vitamin D tako pomemben.

Obstajajo mnogi škodljivi zapleti, ki jih lahko povzroči prekomerna izpostavljenost soncu. V nadaljevanju je kratek opis najpogostejših težav – od sončnih opeklin do kožnega raka.

Sončne opekline so najpogostejša oblika poškodb zaradi sonca in jih večinoma povzročajo UVB-žarki. Zanje je značilna rdeča, vneta koža z mehurčki. Simptomi se ne pojavijo vedno takoj, ampak lahko traja tudi do pet ur. Sončne opekline je mogoče preprečiti z vsakodnevnim nanosom izdelka za zaščito pred soncem in z zmanjšanjem izpostavljenosti soncu v času, ko so UV-žarki najmočnejši (med 10. in 16. uro). Pri oskrbi sončnih opeklin je najpomembnejše hlajenje kože, ki ublaži bolečino in zmanjša vnetje. To vključuje uporabo hladne krpe na prizadetem predelu in nanos izdelkov za nego po izpostavljenosti soncu, ki kožo ohladijo in pomirijo.
Preberite več o izdelkih Eucerin za nego po izpostavljenosti soncu.

V primeru hudih sončnih opeklin se nemudoma posvetujte z zdravnikom. Zdravnika obiščite tudi v primeru, da imate sončne opekline in se pojavi omedlevica, ste dehidrirani ali imate resno obliko mehurjev in če ima sončne opekline majhen otrok ali dojenček.

Polimorfna fotodermatoza (PFD) je najpogostejša oblika alergije na sonce in je diagnosticirana pri približno 90 % vseh pacientov z alergijo na sonce. Prevalenca v zahodni Evropi in ZDA je približno 20 %. Alergije na sonce sproži oksidativni stres, ki je posledica prostih radikalov, ki nastanejo zaradi UVA- in v manjši meri tudi UVB-sevanja.

Acne aestivalis (akne Mallorca) se pojavijo, ko pride do kombinacije UV-sevanja in določenih sestavin v topičnih kozmetičnih izdelkih ali izdelkih za zaščito pred soncem, kot so emulgatorji, kar povzroči draženje in vnetje foliklov žlez lojnic. Acne aestivalis prizadenejo približno 1–2 % prebivalstva, pri čemer so največkrat prizadete mlajše ženske (25–40 let). Simptomi so zelo podobni tistim pri PFD, zato je obe obliki alergij pogosto težko razločiti.

Fototoksične in fotoalergijske reakcije se lahko pojavijo, če pride do fotoaktivacije zdravila, ki običajno ne povzroča občutljivosti. Ko to pride v stik z UV-svetlobo, ki prodre v kožo, povzroči kožno reakcijo.

"Fotosenzibilnost lahko povzročajo tako oralna (sistemska) zdravila kot tudi topično nanesena zdravila in kozmetični izdelki."

Tudi nekatera protivnetna ali protibolečinska zdravila, kot je ibuprofen, lahko povzročijo fotosenzibilnost. Druga pogosta fotoaktivna zdravila vključujejo antibiotike, nesteroidna protivnetna zdravila, diuretike, statine, retinoide in protiglivična sredstva. Pomembno je, da to upoštevate pri izbiri vlažilnega izdelka, losjona ali izdelka za zaščito pred soncem.
Preberite več o fotosenzibilnosti zaradi zdravil.

Če niste prepričani, če zdravilo, ki ga jemljete, lahko povzroči fotosenzibilnost, ali če želite splošne informacije o zdravilih, ki lahko povzročijo fotosenzibilnost, se posvetujte s farmacevtom ali z dermatologom.

Prezgodnje staranje kože
Prezgodnje staranje kože največkrat povzroči izpostavljenost soncu. Znaki vključujejo pege, starostne pege (znane tudi kot jetrne pege), pajčevinaste žile na obrazu, hrapavo in usnjato kožo, drobne gubice, ki izginejo, če napnete kožo, neenakomerno pigmentirano polt, povešeno kožo in aktinično keratozo, vse pa lahko pripišemo izpostavljenosti soncu.

Kožni rak
Kožni rak se največkrat pojavi na predelih kože, ki so bolj izpostavljeni soncu, zato je še posebej ogrožena koža na obrazu. Ker je aktinična keratoza predrakava lezija, se lahko nekatere keratoze razvijejo v raka.

Aktinična keratoza so suhi, luskavi deli kože, ki jih povzročijo poškodbe po dolgoletni izpostavljenosti soncu. Gre za rožnata, rdeča ali rjava območja kože, široka od 0,5 do 3 cm, ki se najpogosteje pojavijo na obrazu (zlasti na ustnicah, nosu in čelu), vratu, podlakteh in hrbtišču rok, na robu uhljev in plešastem lasišču (pri moških) ter na nogah pod koleni (pri ženskah).

Kožni rak bazalnih celic je videti kot majhna, sijoča rožnata ali rdeča bula, ki počasi raste. Če se mu ne posvetimo, lahko postane skorjast, krvavi ali se razvije v razjedo. Ta vrsta kožnega raka se največkrat pojavi na obrazu, lasišču, ušesih, dlaneh, ramenih in hrbtu. Kožni rak ploščatih celic je običajno videti kot rožnate bule. Na površini je koža lahko trda ali luskava, najpogosteje pa se bule pojavijo na obrazu, vratu, ustnicah, uhljih, dlaneh, ramenih, rokah in nogah. Hitro lahko začnejo krvaveti in se razvijejo v razjedo.

Melanom je najresnejša vrsta raka. Prvi znak je pogosto pojav novega materinega znamenja ali spremenjen videz obstoječega znamenja. Melanomi so največkrat nepravilnih oblik, lahko so večbarvni in večji od 6 mm. Pojavijo se lahko kjer koli na telesu, najpogosteje pa na hrbtu, nogah, rokah in obrazu.

Če ste zaskrbljeni glede kakršnih koli simptomov poškodb kože zaradi sonca, priporočamo, da se posvetujete z zdravnikom ali dermatologom.