Razumevanje atopijskega dermatitisa – Kaj sproži ekcem in kako negovati atopijsko kožo?

Pokaži več

Atopijski dermatitis je pogosta kožna bolezen v otroštvu, prizadene pa tudi mnoge odrasle. Običajno ga povezujemo s suho, rdečo in srbečo kožo; na ljudi, ki jih prizadene, ima lahko pomemben fizični in psihološki učinek. Čeprav zdravila zanj ni, učinkovita nega kože dokazano ublaži simptome in pomiri kožo za dlje časa.

V tem članku so opisane splošne značilnosti atopijskega dermatitisa. Razlaga, kaj je atopijski dermatitis in kako vpliva na ljudi. V članku so predstavljeni možni vzroki in sprožilci ter podani predlogi, kako ublažiti izbruhe, pomiriti simptome in negovati atopijsko kožo vsak dan.

Kaj je atopijski dermatitis?

Za atopijski dermatitis je značilna srbeča koža.

Atopijski dermatitis, znan tudi kot atopijski ekcem, je nenalezljiva, kronična (tj. vztrajna ali dolgotrajna), vnetna kožna bolezen, za katero je značilna suha, luskava, srbeča (znana tudi kot pruritična) in razdražljiva koža, ki se lahko pojavi tako na obrazu kot na telesu.

Incidenca atopijskega dermatitisa se je od 70. let prejšnjega stoletja v industrijsko razvitih državah povečala za dvakrat do trikrat. 1,2,3 Prevalenca bolezni se povečuje tudi v državah v razvoju. Atopijski dermatitis je najpogostejši pri dojenčkih in otrocih: prizadetih naj bi bilo približno 15 do 20 % otrok po svetu, pri okrog 90 % izmed njih pa se simptomi pojavijo v prvih petih letih življenja. 1,2,3 

Lahko vztraja tudi v odraslosti in raziskave kažejo, da se pri ljudeh, ki imajo v otroštvu atopijski dermatitis, kasneje lahko razvijejo druga, sorodna stanja, kot sta astma in alergijski rinitis.4 Tudi ljudje, ki v otroštvu nikoli niso imeli te bolezni, jo lahko dobijo v odraslosti: po ocenah naj bi vsak dvanajsti odrasel človek imel atopijski dermatitis5.

 

Lahko vztraja tudi v odraslosti in raziskave kažejo, da se pri ljudeh, ki imajo v otroštvu atopijski dermatitis, kasneje lahko razvijejo druga, sorodna stanja, kot sta astma in alergijski rinitis.4 Tudi ljudje, ki v otroštvu nikoli niso imeli te bolezni, jo lahko dobijo v odraslosti: po ocenah naj bi vsak dvanajsti odrasel človek imel atopijski dermatitis5.

Jaz rečem dermatitis, vi rečete ekcem.

Besedi sta zamenljivi in imata enak pomen: gre za skupna izraza za vnetne spremembe v koži. Kot taka vključujeta mnoge različne dermatološke bolezni. 
Tudi atopijski ekcem in atopijski dermatitis sta ista stvar (atopijski pomeni dedno občutljivost za določene alergene).

 

Kakšni so simptomi atopijskega dermatitisa?

Izpuščaj se lahko pojavi kjer koli po telesu.
Koža je lahko med izbruhom pordela, suha in zelo srbi.

Simptomi atopijske kože so suhost, srbečica in razdraženost. Pri svetlopoltih ljudeh je prizadeti predel kože običajno pordel in lahko postane rjav. Pri temnejših polteh lahko prizadeta koža postane svetlejša ali temnejša, saj atopijski dermatitis vpliva na pigmentacijo.
Atopijski dermatitis se lahko pojavi kjer koli na telesu, najpogostejši predeli pa so obraz (vključno s predelom okrog oči), vrat in dekolte, lasišče, pregibi komolcev in kolen, roke in stopala. Več o tem lahko preberete v člankih Atopijski dermatitis na obrazu, Atopijski dermatitis na vekah, Atopijski dermatitis na lasišču, Atopijski dermatitis na rokah in Atopijski dermatitis na različnih delih telesa.
Prizadeta območja se rahlo razlikujejo glede na starost. Več o tem preberite v člankih Atopijski dermatitis in dojenčki, Atopijski dermatitis in otroci ter Atopijski dermatitis pri odraslih.

Katere so faze atopijskega dermatitisa?

Za atopijsko kožo sta značilni dve fazi:

Akutna faza
Znana je tudi kot »aktivna faza«, pogosto pa jo imenujemo tudi »faza izbruha«. V tej fazi je atopijska koža najbolj razdražljiva.

  • Koža je srbeča do zelo srbeča. Lahko se pojavi pekoča bolečina in koža se lahko vname.
  • Koža je videti pordela, suha in luskava. Lahko je neenakomerna ali otečena ter lahko rahlo krvavi.

Več o možnih sprožilcih izbruha ter o pomiritvi in negi atopijske kože v fazi izbruha lahko preberete v članku Prepoznavanje bolezni in ublažitev izbruhov.

Neakutna faza
Med posameznimi izbruhi so obdobja, ko je atopijska koža bolj pomirjena in manj razdražljiva. Ta neakutna faza je znana tudi kot neaktivna, intervalna faza ali faza brez izbruhov.

  • Koža je »normalnejša« (tj. simptomi so manj dražeči).
  • Koža je na pogled in otip suha do zelo suha in je lahko nekoliko luskava ter rahlo srbeča.
  • Lahko so vidne majhne, zaceljene razpoke (ki so nastale med izbruhom).
  • Simptomi so podobnim tistim pri suhi koži (stanje in ne bolezen, znano kot kseroza). Preberite več v poglavju o suhi koži na splošno.
Dve fazi atopijskega dermatitisa

Dolžina vsake faze se zelo razlikuje od človeka do človeka in nego kože je treba prilagoditi posebnim potrebam kože v posamezni fazi.

Zdravila za atopijski dermatitis ni, zato je glavni cilj pri vsakodnevni negi atopijske kože podaljšati neakutno fazo. Med izbruhom je treba čim hitreje ublažiti simptome in pomiriti kožo. 

Linija Eucerin AtopiControl je bila posebej razvita za nego kože in udobje, ki ga potrebuje v posamezni fazi.

Ali lahko atopijski dermatitis vpliva tudi na kaj drugega poleg kože?

Življenje z atopijskim dermatitisom, zlasti v fazi izbruha, je lahko obremenjujoče in ima pomemben vpliv na kakovost življenja.

Atopijski dermatitis lahko ovira dober spanec.

Poleg težav, ki jih povzroča samo draženje kože, lahko atopijski dermatitis povzroči tudi fizične in psihološke težave, kot so pomanjkanje spanca, diskriminacija, stres in splošno pomanjkanje samozavesti.

Tako so prizadeti v vsakdanjem življenju pogosto omejeni, saj morajo spremeniti način oblačenja, prehrano, izbiro ličil in aktivnosti. Trpi lahko celo njihovo razmerje, saj se jim zdi, da so zaradi svojih simptomov manj privlačni. Kadar se atopijski dermatitis pojavi pri dojenčkih in otrocih, se starši lahko počutijo nemočne in krive.

Več o tem lahko preberete v članku Vpliv atopijskega dermatitisa na spanje in kakovost življenja, o specifičnih vplivih na različne starostne skupine pa v člankih Atopijski dermatitis in dojenčki, Atopijski dermatitis in otroci ter Atopijski dermatitis pri odraslih.

Kaj povzroča atopijski dermatitis?

Atopijski dermatitis je povezan z oslabljeno funkcijo bariere kože in motnjo imunskega sistema.

Slika prečnega prereza atopijske kože

Najbolj zunanje (epidermalne) plasti zdrave kože so sestavljene iz kožnih celic (korneocitov), ki jih obkroža z lipidi bogat matriks iz holesterola, prostih maščobnih kislin in ceramidov. Več lahko preberete v poglavju o strukturi kože. Pri atopijski koži je presnova lipidov nepravilna, kar povzroči pomanjkanje ceramidov in povzroča transepidermalno izgubo vode. 4 Ta čezmerna izguba vode povzroči izsušitev kože, kar oslabi njeno naravno funkcijo bariere.

Oslabljena funkcija bariere pri atopijski koži je povezana tudi s pomanjkanjem filagrina (gena, odgovornega za razvoj strukturnih beljakovin, ki krepijo funkcijo bariere kože). Kadar je naravna funkcija bariere kože oslabljena, je koža bolj dovzetna za draženje in okužbo.

Prizadeti imajo tudi nepravilen imunski odziv (znan kot atopija), zaradi katerega koža bolj intenzivno reagira na okolje in je dovzetna za vnetje.

Obstajajo številne genetske in okoljske teorije, zakaj se atopijski dermatitis razvije samo pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne. Ti dejavniki vključujejo:

Astma je povezana z atopijskim dermatitisom.
Onesnaženost lahko sproži in poslabša atopijski dermatitis.

Genetska predispozicija
Za razvoj atopijskega dermatitisa obstajata dva glavna dejavnika tveganja: 1) okvara gena filagrina (FLG) 1,6 in 2) družinska anamneza atopijske bolezni.1,3

Otroci lahko pomanjkanje filagrina podedujejo od prizadetih staršev7 in te genske okvare so posebno pogoste med kavkazijci.1 Več študij je pokazalo, da ima gen FLG ključno vlogo pri funkciji bariere kože in da mutacije gena povzročajo pojav atopijskega dermatitisa. Kadar so prisotne mutacije filagrina, je bolezen tudi hujša in vztrajnejša.1

Približno 70 % vseh pacientov z atopijskim dermatitisom ima atopijsko bolezen v družinski anamnezi.1,3,8 Obstaja dokazana povezava med atopijskimi boleznimi: atopijski dermatitis, astma in seneni nahod. Če eden ali oba starša trpita zaradi ene od teh bolezni, obstaja možnost, da bo njun otrok imel atopijski dermatitis. Tveganje se sorazmerno povečuje. Če imata torej oba starša vse tri bolezni, se možnost, da bo otrok podedoval bolezen, bistveno poveča.

Podnebje/onesnaženost
Življenje v razvitih državah, mestu (še posebej v mestu z visoko ravnjo onesnaženosti) ali hladnem podnebju naj bi povečalo tveganje za pojav atopijskega dermatitisa. Več o nekaterih zanimivih raziskavah glede povezave med atopijskim dermatitisom in podnebjem lahko preberete v članku Atopijski dermatitis in otroci.

Simptomi atopijskega dermatitisa so tudi sprožilci bolezni. Ker je koža suha in srbeča, se prizadeti praskajo. Praskanje poškoduje zaščitno bariero kože in bakterija Staphylococcus aureus se lahko razmnoži ter okuži kožo. Ta okužba povzroči vnetje in srbečico, ki poslabšata stanje, koža pa postane še bolj razdražljiva in srbeča: začarani krog atopijske kože.

Začarani krog atopijske kože

Kaj lahko sproži reakcijo atopijske kože?

Stres lahko sproži atopijski dermatitis.
Grobe in sintetične tkanine lahko poslabšajo simptome.

Obstajajo številni zunanji vplivi, ki lahko poslabšajo atopijski dermatitis in okrepijo simptome. Ti se razlikujejo od človeka do človeka, a lahko vključujejo:

  • podnebje in onesnaženost;
  • pot;
  • stres;
  • alergije;
  • cigaretni dim;
  • grobe ali nezračne tkanine: npr. volna in najlon;
  • nikelj (kovina v urah in nakitu);
  • kemikalije, kot so nekatera pralna sredstva;
  • once: pri nekaterih sproži simptome, pri drugih pa izboljša stanje kože.

Več o teh dejavnikih lahko preberete v člankih Prepoznavanje bolezni in ublažitev izbruhov.

Kako negovati kožo z atopijskim dermatitisom

Dobra redna nega kože z izdelki, ki so posebej zasnovani za atopijsko kožo, pomaga ublažiti simptome atopijskega dermatitisa in daje vaši koži ali koži vašega otroka najboljšo možnost, da ostane pomirjena dlje časa.

Ohranite atopijsko kožo navlaženo, da okrepite njeno funkcijo bariere.
Emolienti pomagajo zmanjšati simptome atopijskega dermatitisa.

Učinkovito vlaženje: pri negi atopijske kože je ključna obnovitev naravne zaščitne bariere, zato moramo kožo oskrbeti z vlago, ki jo potrebuje. Vsakodnevna uporaba vlažilnih snovi (znanih tudi kot emolienti) pomaga preprečevati ali zadrževati izbruhe za dlje časa ter je znana kot osnovna nega. Poiščite vlažilne izdelke, ki vsebujejo preizkušene aktivne sestavine, kot so:

  • licochalcon A: izvleček sladkega korena, ki pomiri kožo in zmanjša rdečino;
  • ceramidi: okrepijo funkcijo bariere kože;
  • omega-3 in omega-6: olje semen svetlina, olje grozdnih pečk in glicin sojino olje so bogati viri teh esencialnih maščobnih kislin, ki pomirijo in nahranijo kožo, obenem pa okrepijo njeno zaščitno bariero.

Navedene sestavine so del aktivne formule v izdelkih linije Eucerin AtopiControl, ki so bili posebej zasnovani za nego atopijske kože.

Emolienti tudi pomagajo pomiriti kožo, ko pride do izbruha. Več o tem lahko preberete v članku Prepoznavanje bolezni in ublažitev izbruhov.

Medicinska mazila: kortikosteroidi (kot je hidrokortizon) lahko pomirijo atopijsko kožo v fazi izbruha. Več o tem preberite v članku Prepoznavanje bolezni in ublažitev izbruhov. Vaš zdravnik vam lahko svetuje glede najprimernejšega zdravljenja za vašo kožo.

Nežno, a temeljito čiščenje: čiščenje je pomemben prvi korak pri negi atopijske kože. Uporabite nežne, a učinkovite čistilne izdelke, ki so bili posebej zasnovani tako, da so nežni do atopijske kože. Preizkusite Eucerin AtopiControl čistilno olje za telo in Eucerin UltraSENSITIVE čistilni fluid za obraz.

Več o tem, kako atopijsko kožo oskrbeti z nego, ki jo potrebuje, lahko preberete v članku o negi atopijske kože pri odraslih in negi mlade atopijske kože.

Kako zmanjšati možnosti za izbruh atopijskega dermatitisa?

Ker zdravila za atopijski dermatitis ni, za kožo najbolje poskrbite tako, da naredite vse, kar lahko, da zmanjšate možnosti za izbruh. Nekateri so ugotovili, da jim pomaga naslednje:

Pri umivanju kože pazite: Pogosto umivanje v prevroči vodi lahko poškoduje zaščitno bariero kože in povzroči, da se izsuši. Grobe gobice in masažne ščetke lahko obremenijo atopijsko kožo. 

Umivajte se z mlačno vodo, omejite čas kopanja, po možnosti se raje oprhajte in kožo popivnajte, namesto da jo zdrgnete z brisačo.  Po vadbi se čim prej na hitro oprhajte, da ohladite telo in odstranite pot – vročina in pot lahko pri nekaterih ljudeh sprožita izbruh.  

Če si morate pri delu pogosto umivati roke ali če so roke izpostavljene močnim kemikalijam, poskušajte omejiti izpostavljenost. Več o tem lahko preberete v članku Atopijski dermatitis na rokah.

Ohladite se: Temperatura in vlažnost v prostorih naj bosta nizki, dopustujte pa v hladnih ali zmerno toplih podnebjih. To pomaga zmanjšati potenje, ki lahko sproži draženje in srbečico. 

Zaščita pred soncem: Atopijska koža je suha že sama po sebi, zaradi sonca pa se še bolj izsuši. Omejite svojo izpostavljenost soncu, izogibajte se uram, ko je sonce najbolj intenzivno, zaščitite se z oblačili in nanašajte izdelek za zaščito pred soncem z ustreznim faktorjem. Preberite več o učinkih sonca na občutljivo kožo.

Nosite mehka, zračna oblačila: Skušajte se izogibati grobim in sintetičnim tkaninam na koži. Tudi volna lahko pri nekaterih povzroči srbečico. Nekateri detergenti za pranje lahko sprožijo reakcijo atopijske kože, zato izberite nebiološke izdelke, ki so prijazni do občutljive kože.

Ponoči nosite bombažne rokavice: Praskanje poslabša stanje, zato si v primeru, da se vi ali vaš otrok pogosto praskate, pomagajte z rokavicami, ki lahko zmanjšajo poškodbe kože. 

Ličila: Izberite izdelke, ki so bili posebej zasnovani za suho in občutljivo kožo, da zmanjšate možnosti draženja.

Skušajte zmanjšati stres: Vaje za sproščanje, kot sta joga in meditacija, lahko pomagajo zmanjšati stres, ki je pogosto naveden kot sprožilec za atopijsko kožo, zlasti pri ženskah. 

Prehrana: Vsak izmed nas je drugačen, vendar nekateri ljudje ugotavljajo, da določena živila in pijače sprožijo pojav simptomov. Pri tem pogosto navajajo mleko, jajca, oreščke, lupinarje in alkohol. Razmislite o pisanju dnevnika, da ugotovite, ali katero živilo ali pijača povzroča izbruhe na vaši ali otrokovi koži. Vendar pri dojenčkih in otrocih ne uvajajte velikih prehranskih sprememb, dokler se o njih ne pogovorite z zdravnikom. 

Opustite kajenje: Cigaretni dim lahko poslabša simptome atopijskega dermatitisa.
Več o teh dejavnikih lahko preberete v članku Dejavniki, ki vplivajo na kožo.
Če simptomi ne izzvenijo ali če vam vaša ali otrokova koža povzroča skrbi ali nevšečnosti, se obrnite na svojega zdravnika.

Viri

  1.  Overview of Atopic Dermatitis, Avena-Woods C, Am J Manag Care, 2017 June, Vol. 23, No. 8, Supplement S115-123
  2.  Nutten S. Atopic dermatitis: global epidemiology and risk factors. Ann Nutr Metab. 2015; 66(suppl 1):8-16. Doi: 10.1159/000370220.
  3.  Eichenfield LF, Tom WL, Chamlin SL, et al. Guidelines of care for the management of atopic dermatitis: section 1. Diagnosis and assessment of atopic dermatitis. J Am Acad Dermatol. 2014; 70(2):338-351. doi: 10.1016/j.jaad.2013.10.010.
  4. Spergel JM. From atopic dermatitis to asthma: the atopic march. Ann Allergy Asthma Immunol. 2010; 105:99–106. doi: 10.1016/j.anai.2009.10.002.
  5. WebMD 
  6. Sicherer SC, Leung DY. Advances in allergic skin disease, anaphylaxis, and hypersensitivity reactions to foods, drugs, and insects in 2008. J Allergy Clin Immunol. 2009; 123(2):319-327. doi: 10.1016/j. jaci.2008.12.025.
  7. Comprehensive analysis of the gene encoding filaggrin uncovers prevalent and rare mutations in ichthyosis vulgaris and atopic eczema. Sandilands et al. Nat Genet. 2007 May; 39(5):650-4.
  8. Wen HJ, Chen PC, Chiang TL, Lin SJ, Chuang YL, Guo YL. Predicting risk for early infantile atopic dermatitis by hereditary and environmental factors. Br J Dermatol. 2009; 161(5):1166-1172. doi: 10.1111/j.1365-2133.2009.09412.x.

Dopolnite rutino

Najdi najbližjo lekarno z Eucerin izdelki