Predstavljajo alkoholi v kozmetiki zlo za našo kožo

V današnjem času si težko predstavljamo življenje brez kozmetičnih izdelkov. Želimo si, da kupimo brezhiben izdelek, ki se ni ločil na dve fazi, nima neprijetnega vonja, je kakovosten in obstojen skozi celoten rok uporabe. Potem pa na hitro preverimo sestavine, vidimo besedo alkohol ali vsaj končnico –ol, kar nas odvrne, da bi izdelek kupili in uporabljali. Vendar uporaba nekaterih alkoholov v kozmetičnih izdelkih še zdaleč ne predstavlja zla za našo kožo. Pravzaprav večina kozmetičnih izdelkov sploh ne bi obdržala svojih lastnosti skozi rok uporabe, če ne bi vsebovala alkoholov. V kozmetiki imajo različne vloge: delujejo protimikrobno, služijo kot topilo, imajo lahko pomirjevalni učinek, preprečujejo ločevanje faz, s čimer se ohrani kvaliteta izdelka ali delujejo kot vlažilci. Seveda pa se najdejo tudi takšni, ki na naši koži nimajo najboljšega učinka.

Alkoholi so organske spojine, ogljikovodiki, ki vsebujejo hidroksilno funkcionalno skupino (-OH). Po IUPAC nomenklaturi dobijo končnico –ol, po kateri lahko prepoznamo alkohole, ko preverjamo sestavine (INCI) na zadnji strani kozmetičnega izdelka. Alkohole se uporablja na različnih področjih, od prehrambne industrije do medicine, najbolj znan in široko uporaben alkohol je etanol.

Razlog, zakaj tako pogosto zasledimo alkohole v kozmetičnih izdelkih, je v njihovi sposobnosti, da kot odlična topila uspejo raztopiti sestavine, ki jih recimo voda ne zmore. Kljub temu, da je voda najpogosteje uporabljeno topilo, ji kmalu za tem sledi etanol. Poleg sposobnosti raztapljanja sestavin, izkazujejo tudi protimikrobno delovanje. V kolikor imamo kozmetičen izdelek, ki vsebuje vodo, se že med izdelavo, na prodajnih policah in predvsem po odprtju, lahko razvijejo mikroorganizmi, ki uničijo kakovost in hkrati varnost izdelka za uporabo. V kolikor so dodani alkoholi, ne le, da je poskrbljeno za protimikrobno delovanje, ampak je potreba po dodajanju velike količine dodatnih konzervansov, nepotrebna. Eden izmed razlogov dodajanja alkoholov v kozmetične izdelke je tudi zaradi senzoričnega občutka, ki ga povzročijo – rahlo hladilni, osvežujoč občutek.

Kot že omenjeno, skoraj ne najdemo kozmetičnega izdelka, ki ne bi vseboval alkohola. Seveda pa je namen uporabljenega alkohola v izdelku različen in vsekakor ne smemo pripisati enakega delovanja vsem alkoholom. Nekateri so nujni za uporabo v kozmetiki in izkazujejo ugodne lastnosti na koži, določeni pa so nekoliko manj zaželeni.

Manj zaželeni alkoholi v kozmetiki, lahko jih laično poimenujemo »slabi« alkoholi, neugodno vplivajo na kožo. Če imamo na primer oslabljeno barierno funkcijo kože, bodo vodotopne, majhne molekule, kakšna je tudi etanol, veliko lažje prehajale skozi zgornjo plast naše kože (rožena plast ali stratum corneum) in hkrati odstranjevale zaščitni lipidni del rožene plasti. S tem bi se posledično lahko povečala tudi transepidermalna izguba vode (TEWL), koža bi postala bolj suha. Neželen učinek delovanja alkoholov na koži je tudi potencialna iritacija, rdečica, sploh v primerih občutljivejše, suhe kože, v nekaterih redkih primerih povzročajo tudi kontaktni dermatitis. Večina neželenih učinkov se nanaša na tiste kozmetične izdelke, ki vsebujejo veliko količino alkoholov, npr. razna razkužila za roke. Alkoholi z najvišjo protimikrobno učinkovitostjo, ki se tudi največkrat pojavljajo v razkužilih na osnovi alkohola, so 1-propanol, 2-propanol (oz. izopropanol, ki je sicer zelo redko uporabljen v kozmetiki) in etanol.

V kozmetičnih izdelkih nedvomno zasledimo veliko različnih »dobrih« alkoholov. Zakaj? Ker s svojimi lastnostmi ne omogočajo zgolj ohranjanja ustreznega kozmetičnega izdelka od proizvodnje do konca uporabe, ampak izkazujejo koristne negovalne učinke tudi na koži. V grobem so to maščobni in sladkorni alkoholi.

Maščobni alkoholi kot so cetil, stearil, cetearil, lanolin alkohol izkazujejo številne ugodne učinke in so pogosto zastopane sestavine v različnih kozmetičnih izdelkih (šamponih za lase, gelih za tuširanje, antiperspirantih, šminkah …). Nasičeni maščobni alkoholi so zelo odporni na oksidacijo, na spremembe v pH in temperaturi. Prav tako enostavno reagirajo z maščobnimi kislinami, zaradi česar delujejo kot emulgatorji. Nahajajo se na primer v kokosovem, palminem olju, sojinih semenih … Prisotni maščobni alkoholi v kozmetiki omogočajo zgoščevanje formulacije in preprečujejo, da bi prišlo do ločevanja faz v izdelku (cetil, stearil, behenil alkohol), delujejo emolientno (izostearil, oleil alkohol, oktododecanol), delujejo lahko kot tudi emulgatorji (lauril, miristil, palmitil, stearil, izostearil, oleil, behenil alkoholi), lanolin alkohol ima učinek vlaženja in deluje kot lubrikant, kar kožo zmehča, navlaži in zgladi. Zaradi teh lastnosti jih pogosto uporabljajo v otroški kozmetiki, kozmetiki za nego telesa, izdelkih za zaščito pred soncem …

Glicerol, zelo pogosta sestavina kozmetičnih izdelkov, je prav tako alkohol, ki se naravno pojavlja v vseh živalskih in rastlinskih tkivih. Pridobiva se naravno ali sintezno, in ker je brez vonja, brez barve, visoko viskozna tekočina, se pogosto uporablja tudi v prehrambni industriji (predvsem izkoriščajo njegov sladek okus). V kozmetični industriji pa se predvsem dodaja zaradi svojega emolientno - humektantnega in zgoščevalnega učinka, zaradi česar ga zasledimo v negovalnih in čistilnih izdelkih za otroke in odrasle.

Med »dobre« alkohole uvrščamo tudi pantenol (poznan tudi kot vitamin B-5; protivnetno, delovanje, vlaženje), sorbitol (higroskopna snov – vlažilno delovanje), bisabolol (protimikrobna lastnost, zasledimo ga lahko npr. v izdelkih za nečisto, aknasto kožo), butilen glikol (humektant) … 

Najverjetneje ste na embalaži kozmetičnega izdelka že kdaj zasledili oznako »alcohol free«. V kolikor iščemo kozmetiko brez alkoholov, nas napis primami, a nas hkrati lahko pošteno prenese okoli. Oznaka »alcohol free« oziroma »ne vsebuje alkohola« namreč ne pomeni, da v izdelku ni alkohola. Velikokrat je to zgolj oznaka, ki pomeni, da v izdelku ni etanola oziroma etilnega alkohola. Na splošno se v kozmetični industriji uporablja beseda »alkohol« kot sopomenka za etanol oziroma etilni alkohol. Nikakor pa to ne pomeni, da se v izdelku ne nahaja kakšen drug alkohol, ki ima lahko popolnoma drugačen, ugoden učinek na kožo (npr. maščobni alkoholi).

Denaturiran alkohol je alkohol, ki vsebuje denaturant – snov, ki naredi alkohol neprimeren za uživanje. Pojavlja se več različnih poimenovanj za takšne vrste alkoholov: »SD Alcohol – specially denatured alcohol«, »denat. ethyl alcohol«, »alcohol denat.«. V kozmetiki (predvsem v izdelkih za nego telesa in las) ima vlogo protipenilca, deluje adstringentno, ima vlogo topila ali uravnava viskoznost.

Na vprašanje, ali alkoholi predstavljajo zlo za našo kožo, ni enoznačnega odgovora. Morda bodo določeni alkoholi v preprostem negovalnem kozmetičnem izdelku določeni osebi povzročili preglavice, nekomu pa bo takšen izdelek pisan na kožo in ga ne bo več menjal. Pomembno je, da se pri pregledovanju sestavin ne ustrašimo besede »alcohol« ali končnice »-ol«, razumno presodimo sestavine, v primeru nejasnosti pa informacije poiščemo pri zanesljivih virih.

Viri:

• Lachenmeier D W. Safety evaluation of topical applications of ethanol on the skin and inside the oral cavity. J Occup Med Toxicol. 2008; 3: 26
• Duke A M. Inclusion of Antimicrobial Agents as Preservatives in Cosmetic Products. Journal ofApplied Bacteriology 1978, 44: Sxxxv-Sxlii.
• U.S. Food & Drug Administration. https://www.fda.gov/cosmetics/cosmetics-labeling-claims/alcohol-free. Dostop: 21. 12. 2020.
• ScienceDirect: Glycerol. https://www.sciencedirect.com/topics/chemistry/glycerol. Dostop: 21. 12. 2020.
• Cosmeticsinfo.org. https://cosmeticsinfo.org/. Dostop: 22. 12. 2020.
• In-cosmetics connect. https://connect.in-cosmetics.com/ingredients/the-importance-of-fatty-alcohols-in-personal-care-ingredients/. Dostop: 21. 12. 2020.