Mati z otrokom

Razumevanje kože pri različnih starostih

Koža je živ organ in se močno spreminja v času človekovega življenja. Od nežne kože dojenčka prek najstniških let z nagnjenostjo k aknam do gub v starosti. Vsaka faza ima svoje zahteve in nega kože bi morala biti prilagojena tem spreminjajočim se potrebam. Izbira ustreznih izdelkov za čiščenje, zaščito, hranilno nego in obnavljanje kože v vsaki od teh faz bo pomagala, da bo koža ostala zdrava in bo po videzu in občutku v svoji naravno najboljši formi ne glede na vašo starost.

Različne starosti in faze

Dojenčkova koža

Dojenčkova koža je za 20–30 % tanjša kot koža odraslih. Sicer ima enako število plasti, vendar so posamezne plasti občutno tanjše, zato je koža še posebej nežna in občutljiva.

Najbolj zunanja plast povrhnjice (poroženela plast) je posebej suha, celice pa niso tako tesno skupaj kot v odrasli koži. Žleze lojnice in znojnice so manj aktivne, zato sta hidrolipidni film in zaščitni kislinski plašč še vedno razmeroma šibka. To pomeni, da je funkcija bariere oslabljena in je dojenčkova koža:

  • manj odporna,
  • zelo občutljiva za kemične, fizikalne in mikrobiološke vplive,
  • nagnjena k izsušitvi,
  • bolj občutljiva za UV-svetlobo.

Občutljivost za UV-svetlobo je še večja, ker je koža dojenčkov le malo pigmentirana. Melanociti (celice, ki skrbijo za tvorbo melanina) so prisotni, vendar so manj aktivni, zato dojenčki ne smejo biti izpostavljeni soncu.

Poleg tega dojenčki težje uravnavajo telesno temperaturo kot odrasli. Razlogi so:
  • površina telesa je razmeroma velika,
  • žleze znojnice so manj aktivne,
  • prekrvitev kože se še vedno dokaj počasi prilagaja.

Vse plasti dojenčkove kože so precej tanjše kot pri odraslih.
Dojenčki imajo manjšo pigmentiranost kože in težje uravnavajo telesno temperaturo.

Pomembno je, da se odrasli tega zavedajo ter nadzorujejo in uravnavajo temperaturo otrokovega okolja.

Preberite več o dojenčkovi koži, stanjih, h katerim je nagnjena, in kako skrbeti zanjo v poglavju o otroški koži.

Otroška koža

V starosti 4 let so koža in njene tvorbe (kot so lasje, nohti in žleze) že nekoliko bolj zrele. Kljub temu je otroška koža še vedno tanjša in manj pigmentirana kot koža odraslih. Ker samozaščitni mehanizmi še niso povsem razviti, je mlada koža posebej občutljiva za UV-sevanje. Preberite več o otroški koži in kako jo negovati.

Do 12. leta postaneta struktura in funkcija otroške kože enaki kot pri odraslih.

Do 4. leta koža postane nekoliko bolj zrela, vendar je še vedno zelo občutljiva.

Najstniška leta

Hormonske spremembe v puberteti imajo lahko dramatične učinke na kožo – zlasti na obrazu, ramenih, prsnem košu in hrbtu. Povečana tvorba sebuma in moteno luščenje korneocitov lahko povzročita, da koža postane mastna in nagnjena k aknam. To stanje običajno izzveni, ko najstnik odraste, vendar so akne lahko pri nekaterih ljudeh, zlasti ženskah, prisotne tudi v srednjih letih in še pozneje.

Hormonske spremembe lahko povzročijo nepravilnosti na koži, ki lahko pozneje izginejo.

Pozna dvajseta leta

Genetika, življenjski slog in okolje določajo fazo, ko se začneta povrhnjica in usnjica tanjšati, po približno 25. letu pa se lahko pojavijo prvi znaki staranja, običajno kot drobne linije.

Ko se koža začne tanjšati, se postopoma zmanjšata tudi njena funkcija bariere in naravna zaščita pred UV-sevanjem.

Prav tako začneta upadati volumen in prožnost kolagena, in to s hitrostjo približno 1 % letno.

Okrog 25. leta se lahko pojavijo prvi vidni znaki staranja kože.

Trideseta leta

  • Funkcija bariere kože je vedno bolj šibka.
  • Presnovni procesi v celicah se začnejo upočasnjevati.
  • Poveča se izguba vlage v koži.
  • Prožnost kože se zmanjša.

Vlažnost in prožnost kože se zmanjšata in lahko začnejo nastajati gube.

Štirideseta do pozna petdeseta leta

V naslednjih nekaj desetletjih se struktura kože postopoma spremeni:

Povrhnjica:


Razporeditev posameznih plasti povrhnjice ni več urejena. Nastaja manj celic, obstoječe celice se skrčijo in vrhnje plasti kože se stanjšajo. To lahko vodi do:
• večje hrapavosti in suhosti,
• območij hiperpigmentacije (znana kot starostne pege),
• slabšega celjenja ran in povečanega tveganja za okužbe kože.

Usnjica:


Vezivno tkivo v srednji plasti kože izgubi svojo vlaknasto strukturo in sposobnost vezanja vode, zaradi degeneracije elastičnih vlaken pa pride do izgube moči in prožnosti ter nastanka drobnih linij in gub, ki se z nadaljnjim staranjem kože spremenijo v globoke gube.

Poleg tega se postopoma zmanjša razvoj krvnih žil v usnjici. Usnjica zagotavlja hranilne snovi povrhnjici, zato se zaradi pomanjkanja hranilnih snovi obe plasti in spoji med njima stanjšajo in sploščijo, kar povzroči izgubo prožnosti, značilno za ženske po menopavzi. Upočasnjena prekrvitev povzroči tudi izgubo sijaja. Koža je lahko videti bolj pusta in pojavijo se popokane kapilare.

Hrapavost, suhost, hiperpigmentacija in tveganje za okužbo kože se povečajo.
Zmanjšan razvoj krvnih žil lahko vpliva na manj sijoč videz kože.

Podkožje:
Spodnja plast maščobnega tkiva se postopoma zmanjša, kar vpliva na izgubo volumna in gostote kože.
Zmanjša se tudi raven energije kože, ta pa postane tudi manj odporna proti pritisku.

V šestdesetih in sedemdesetih letih

 

  • Naravna sposobnost kože za tvorbo lipidov se zmanjša, tako kot tudi tvorba hialuronske kisline in kolagena, kar povzroči suhost, dehidracija in globoke gube.
  • Regeneracija se upočasni in zmanjša se gostota kože, zato izgubi volumen in izgube prožnosti. Tudi rane se počasneje celijo.
  • Poveča se občutljivost za UV-svetlobo, koža pa je nagnjena k hiperpigmentaciji (npr. starostnim pegam).
Regeneracija kože se upočasni, občutljivost za UV-svetlobo pa se lahko poveča.

V poznih sedemdesetih letih delovanje imunskega sistema kože oslabi, zato koža postane bolj dovzetna za okužbe.

Preberite več o strukturi kože v poglavju o strukturi in funkciji kože. Preberite več o procesu staranja, negi kože in preprečevanju znakov splošnega staranja kože.
Koža se pri moških in ženskah različno stara. Za več informacij preberite, kako se razlikujeta moška in ženska koža.

Zaradi oslabljenega delovanja imunskega sistema je lahko koža bolj dovzetna za okužbe kože.

Kaj povzroča staranje kože?

Staranje kože povzroča kombinacija različnih dejavnikov – notranjih in zunanjih. Če razumemo, kako notranji in zunanji dejavniki vplivajo na strukturo in funkcijo kože, lahko bolje izberemo način nege kože.

Notranji dejavniki

Naša biološka starost določa strukturne spremembe v koži. Nekatere od njih so neizogibne in se jih ne da preprečiti:

• Slabša prekrvitev pomeni, da manj kisika in hranilnih snovi prehaja do površine kože, zato ima ta bolj pust videz. 
• Manjša aktivnost žlez lojnic in znojnic ter zmanjšana naravna sposobnost kože za tvorbo hialuronske kisline vodita do oslabitve hidrolipidnega filma in lahko povzročita suhost kože zaradi staranja in hitrejši nastanek gub.
• Manjša tvorba estrogena v obdobju po menopavzi skupaj s slabšo regeneracijo celic vpliva na strukturo kože na obrazu žensk.

Pri staranju kože ima ključno vlogo tudi genetika. Rasa, spol in tip kože, s katerim se rodimo, vplivajo na to, kako hitro se bodo na površini kože pojavili znaki staranja.

Mlada koža z debelo povrhnjico in močno mrežo kolagenskih vlaken
Zrela koža ima tanjšo povrhnjico in oslabljeno mrežo kolagenskih vlaken.

Zunanji dejavniki

Dobra novica je, da več kot 80 % staranja kože povzročajo zunanji dejavniki, na katere lahko vplivamo:

• Okoljski dejavniki: izpostavljenost UV-svetlobi, podnebne spremembe in onesnaženost zraka.
• Dejavniki življenjskega sloga: kajenje, alkohol, prehrana, stres in neustrezna nega kože.

Preberite več o dejavnikih, ki vplivajo na staranje kože, v članku o naravnem staranju kože. V članku o prezgodnjem staranju kože pa odkrijte, kako lahko preprečite prezgodnje staranje.

Raziskave so pokazale, da deli kože, ki niso izpostavljeni soncu, ohranijo svojo napetost, prožnost in sposobnost obnavljanja do pozne starosti. Prav izpostavljenost UV-žarkom povzroča prezgodnje staranje kože. To pomeni, da sta zmanjšanje izpostavljenosti soncu in uporaba preizkušenih in učinkovitih izdelkov za zaščito pred soncem pomemben korak, ki je potreben za preprečevanje znakov prezgodnjega staranja. Preberite več v članku o zaščiti pred soncem.

Vsakodnevno čiščenje in nega kože z izdelki, ki ustrezajo posebnim potrebam tipa kože, stanja in starosti, bosta pomagala ohraniti kožo zdravo in preprečiti znake prezgodnjega staranja. Preberite več v članku o vsakodnevni redni negi kože na obrazu.

Dobra novica: 80 % dejavnikov, ki vplivajo na staranje, je zunanjih in jih je mogoče nadzorovati.
Vsakodnevno čiščenje kože in zmanjšanje izpostavljenosti soncu lahko zadržita prezgodnje staranje.

Novice

S prijavo na EUCERIN® novice do SUPER nagrade!

Če želite prejemati najnovejše novice o znamki Eucerin, izpolnite naslednja polja in se prijavite na novice.