Eucerin: O koži | Struktura in funkcija kože: uvod.

Koža je bistvenega pomena za naše splošno zdravje in dobro počutje. Poleg vloge prve obrambne linije telesa pred bakterijami in virusi zdrava koža tudi ohranja ravnovesje tekočin in pomaga uravnavati telesno temperaturo. Je zelo občutljiva in zaznava vse od najmehkejšega dotika do bolečine. Ker je naš največji in najbolj viden organ, ki prekriva skoraj 2 m2 površine in predstavlja skoraj šestino telesne teže, ima njeno stanje lahko tudi pomemben vpliv na našo samopodobo.

Struktura kože

Koža je dinamičen organ, ki se stalno spreminja, in je sestavljena iz treh glavnih plasti – povrhnjice, usnjice in podkožja, vsaka od teh pa ima več podplasti. Kožne tvorbe – kot so folikli in žleze lojnice in znojnice – opravljajo različne vloge v splošni funkciji kože.

Povrhnjica

Kot najbolj zunanja plast, ki jo vidimo in otipamo, nas povrhnjica ščiti pred strupenimi snovmi, bakterijami in izgubo tekočine. Sestavlja jo 5 podplasti iz keratinocitov. Te celice, ki nastajajo v najbolj notranji bazalni plasti, se pomikajo proti površini kože. Pri tem zorijo in prehajajo skozi celo vrsto sprememb. Prav ta proces, znan kot keratinizacija (ali roženenje), poskrbi za razlikovanje posameznih podplasti.

Bazalna plast (stratum basale): To je najgloblja plast povrhnjice, kjer nastajajo keratinociti.
Trnasta plast (stratum spinosum): Keratinociti tvorijo keratin (beljakovinska vlakna) in dobijo vretenasto obliko.
Zrnata plast (stratum granulosum): Začne se keratinizacija – celice tvorijo trde granule, ki se ob pomikanju navzgor spremenijo v keratin in lipide povrhnjice.
Svetleča plast (stratum lucidium): Celice ležijo tesno skupaj in so sploščene, meje med njimi pa so zabrisane.
Poroženela plast (stratum corneum): Najbolj zunanja plast povrhnjice ima v povprečju 20 podplasti iz sploščenih, odmrlih celic, kar je odvisno od dela telesa. Odmrle celice se redno luščijo s kože, proces pa se imenuje deskvamacija. V poroženeli plasti se nahajajo tudi pore žlez znojnic in izvodila žlez lojnic.

Celice v poroženeli plasti tesno povezujejo lipidi povrhnjice. Ti lipidi so bistveni za zdravo kožo, saj tvorijo njeno zaščitno bariero in vežejo vlago. Če pride do pomanjkanja lipidov, koža postane suha in včasih tudi neprijetno napeta in hrapava.

Povrhnjico prekriva emulzija iz vode in lipidov (maščob), ki jo imenujemo hidrolipidni film. Ta film, ki se ohranja z izločki žlez lojnic in znojnic, pomaga ohraniti kožo voljno in deluje kot dodatna bariera pred bakterijami in glivami.

Vodni del tega filma, znan kot zaščitni kislinski plašč, vsebuje:

mlečno kislino in različne aminokisline iz potu,
proste maščobne kisline iz sebuma,
aminokisline, pirolidin karboksilno kislino in druge naravne vlažilne faktorje (NMF), ki so večinoma stranski produkt procesa keratinizacije.

Ta zaščitni kislinski plašč daje zdravi koži njeno rahlo kislo pH-vrednost med 5,4 in 5,9. To je idealno okolje za:

razvoj koži prijaznih mikroorganizmov (kožna flora) in uničenje škodljivih mikroorganizmov
tvorbo lipidov povrhnjice
encime, ki spodbujajo deskvamacijo kože
samoobnovitev poroženele plasti, ko je poškodovana

Na večini delov telesa je povrhnjica debela le okrog 0,1 mm. Na predelu okrog oči je občutno tanjša (0,05 mm), medtem ko je na podplatih bistveno debelejša (med 1 in 5 mm). Za več informacij preberite poglavji Razumevanje kože na različnih delih telesa in Kako se razlikujeta moška in ženska koža.

Usnjica (corium)

Usnjica je debela, prožna, a čvrsta srednja plast kože, ki jo sestavljata 2 podplasti:

spodnja plast (stratum reticulare): globoko, debelo območje, ki tvori tekočo mejo s podkožjem
zgornja plast (stratum papillare): tvori ostro, valovito mejo s povrhnjico

Grafična podoba povečave usnjice — Usnjico sestavljata debela zgornja plast na podkožju in valovita spodnja plast na povrhnjici.

Glavni strukturni komponenti usnjice sta kolagen in elastin, vezivni tkivi, ki ji dajeta moč in prožnost ter sta bistveni sestavini zdrave, mladostne kože. Ta vlakna obdaja gelu podobna snov (s hialuronsko kislino), ki ima veliko zmogljivost vezanja vode in pomaga ohranjati volumen kože.

Življenjski slog in zunanji dejavniki, kot so sonce in temperaturne spremembe, vplivajo na raven kolagena in elastina ter na strukturo snovi, ki obdaja ta vlakna. S staranjem se naravna tvorba kolagena in elastina upočasni, sposobnost kože za vezanje vode pa se zmanjša. Koža je videti manj napeta in pojavijo se gube. Preberite več v poglavjih o dejavnikih, ki vplivajo na kožo, o tem, kako na kožo vpliva sonce, in o staranju kože.

Usnjica ima ključno vlogo pri zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi in dražečimi snovmi ter najbolj zunanjim plastem kože zagotavlja hranilne snovi od znotraj:

Njena gosta, čvrsta tekstura pomaga ublažiti zunanje udarce, in če pride do poškodbe, vsebuje vezivna tkiva, kot so fibroblasti in mastociti, ki celijo rane.
Prepredena je s krvnimi žilami, ki povrhnjici dovajajo hranila in odvajajo odpadne snovi.
V usnjici so tudi žleze lojnice, ki skrbijo za sebum ali olje na površini kože, in žleze znojnice, ki na površino kože izločajo vodo in mlečno kislino. Te tekočine skupaj tvorijo hidrolipidni film.

V usnjici se nahajajo tudi:

Limfne žile
Čutilni receptorji
Dlačne korenine: čebulice na koncu dlačnega stebla, kjer nastane dlaka oz. las

Podkožje (hipodermis)

Najgloblja plast kože shranjuje energijo, obenem pa skrbi za oblazinjenje in izolacijo telesa. Večinoma je sestavljeno iz:

maščobnih celic (adipocitov): združujejo se v blazinaste skupine;
posebnih kolagenskih vlaken (imenovanih septa): rahlo in gobasto vezivno tkivo, ki drži skupaj maščobne celice;
krvnih žil.

Število maščobnih celic v podkožju je na različnih delih telesa različno. Poleg tega je različna tudi porazdelitev maščobnih celic pri moških in ženskah, tako kot se razlikuje struktura ostalih delov kože.

Koža se skozi človekovo življenje spreminja. Za več informacij preberite poglavje Koža v različnih starostnih obdobjih.

Grafična podoba podkožja — Podkožje oblazini in izolira telo ter vsebuje maščobne celice, kolagenska vlakna in krvne žile.

Funkcija kože

Koža je bistvenega pomena za naše splošno zdravje in dobro počutje. Zdrava koža deluje kot pregrada med zunanjim svetom in notranjostjo telesa ter je naša najboljša in prva obrambna linija.

Mraz, vročina, izguba vode in sevanje: Kot najbolj zunanja plast kože ima poroženela plast osrednjo vlogo pri zaščiti telesa pred okoljem in omejevanjem izgube vode iz povrhnjice.

Vsebuje naravne vlažilne faktorje (NMF), ki izvirajo iz lojnatih olj v poroženeli plasti, vključno z mlečno kislino in ureo. Ti faktorji vežejo vodo in pomagajo ohranjati prožnost, čvrstost in voljnost kože. Če se količina teh faktorjev zmanjša, koža začne izgubljati vlago. Ko vlažnost poroženele plasti pade pod 8–10 %, postane hrapava, suha in nagnjena k razpokanosti.

Če je koža redno izpostavljena UV-žarkom, se poveča tvorba melanina v bazalni plasti, koža se odebeli, da bi se zaščitila, in lahko pride do hiperpigmentacije. Preberite več o tem, kako sonce vpliva na kožo.

Maščobne celice v podkožju izolirajo telo pred mrazom in vročino.

Slika moškega in ženskega telesa — Najbolj zunanja bariera

Pritisk, udarci in odrgnine: Kot že omenjeno, povrhnjica predstavlja prvo obrambno plast. Maščobne celice v podkožju zagotavljajo oblazinjenje, ki deluje kot blažilnik, da zaščitijo mišično tkivo in fascijo (vlaknasto tkivo, ki obdaja mišice) pod sabo.

Če je koža izpostavljena določenim zunanjim dražljajem, se poroženela plast odebeli, na primer ko nastanejo žulji na dlaneh ali stopalih, ki so izpostavljeni ponavljajočem se drgnjenju.

Kemične snovi: Puferska sposobnost hidrolipidnega filma in zaščitnega kislinskega plašča pomaga zaščititi telo pred škodljivimi alkalnimi kemikalijami. Preberite več v poglavju o dejavnikih, ki vplivajo na kožo.

Bakterije in virusi: Poroženela plast povrhnjice in njen zaščitni kislinski plašč tvorita bariero pred bakterijami in glivami. Če karkoli prodre skozi to prvo obrambno linijo, se odzove imunski sistem kože.

Slika zaščitne bariere kože — Zaščitna bariera

Kot najboljši večopravilni sistem ima koža tudi mnoge druge vloge, ki so bistvene za naše zdravje in dobro počutje:

Uravnavanje temperature: Koža se poti, da hladi telo, in krči žilni sistem v usnjici, da zadržuje toploto.

Nadzor zaznavanja: Živčni končiči v koži omogočajo, da je koža občutljiva za pritisk, vibracije, dotik, bolečino in temperaturo.

Obnavljanje: Koža je sposobna zaceliti rane.

Vir hrane: Maščobne celice v podkožju služijo kot pomembna shramba za hranilne snovi. Ko jih telo potrebuje, jih maščobne celice sprostijo v krvne žile v okolici, ki jih nato prenesejo tja, kjer so potrebne.

Koža ima tudi pomembno psihološko vlogo. Kot najvidnejši znak zdravja lahko stanje kože vpliva na to, kako se počutimo v svoji koži in kako nas vidijo drugi. Če je koža zdrava in brez težav, lahko bolje opravlja svoje naloge in počutimo se bolj udobno in samozavestno.

Slika uravnavanja temperature kože — Temperatura

Kaj se zgodi, če je koža poškodovana?

Zdrava koža, ki nima težav, je enakomerne barve, ima gladko teksturo, je primerno navlažena in ustrezno občutljiva za dotik, pritisk in temperaturo. Če je naravna bariera kože poškodovana, sta ogrožena njena zaščitna funkcija in zdrav videz:

Koža izgubi vlago in prožnost ter je na pogled in otip lahko suha, hrapava, razpokana in/ali povešena.
Koža postaja vedno bolj občutljiva za zunanje vplive (kot so sonce in temperaturne spremembe) in je še posebej nagnjena k okužbam.

Okužena koža lahko postane vneta, saj začnejo delovati vnetne imunske celice, ki skušajo popraviti poškodovano bariero in pozdraviti okužbo. Pri stanjih, kot sta atopijski dermatitis in srbeče lasišče, je pogosto potrebno specialistično zdravljenje, ki prekine začarani krog ponavljajoče se srbečice, prepreči nadaljnjo okužbo in pomaga obnoviti naravno bariero kože.

Koža ima različne mehanizme za obnavljanje in popravljanje. Bazalna plast zagotavlja stalno obnavljanje povrhnjice z nenehno delitvijo celic:

Če je poškodba omejena na najbolj zgornjo plast kože, se rana (imenovana tudi erozija) lahko zaceli brez brazgotine.
Če poškodba sega v usnjico in je prizadeta bazalna membrana (npr. razjeda), običajno pride do brazgotinjenja.

Celjenje ran poteka v več zaporednih fazah:

Koagulirana kri tvori membrano s trdno površino, ki se drži rane (krasta).
Encimi razgradijo odmrle in poškodovane celice in njihovo vezivno tkivo.
Aktivirajo se celice, ki ščitijo telo s presnavljanjem škodljivih bakterij in odmrlih celic. V rano pritečejo limfatične tekočine.
S procesom epitelizacije nastanejo nove celice, vključno s kapilarami, vezivom in kolagenskimi vlakni.

To zadnjo fazo lahko stimuliramo in pospešimo z nanosom topičnih izdelkov, ki pomagajo pri celjenju (npr. dekspantenol).

Preberite več o dejavnikih, ki vplivajo na zdravje kože, in o tem, kako ohraniti kožo zdravo, v poglavjih o dejavnikih, ki vplivajo na kožo, negi kože po telesu in vsakodnevni negi kože na obrazu.