Razumevanje kože Struktura in funkcija kože

Koža je bistvenega pomena za naše splošno zdravje in dobro počutje. Poleg vloge prve obrambne linije telesa pred bakterijami in virusi zdrava koža tudi ohranja ravnovesje tekočin in pomaga uravnavati telesno temperaturo. Je zelo občutljiva in zaznava vse od najmehkejšega dotika do bolečine. Ker je naš največji in najbolj viden organ, ki prekriva skoraj 2 m2 površine in predstavlja skoraj šestino telesne teže, ima njeno stanje lahko tudi pomemben vpliv na našo samopodobo.

Koža je dinamičen organ, ki se stalno spreminja, in je sestavljena iz treh glavnih plasti – povrhnjice, usnjice in podkožja, vsaka od teh pa ima več podplasti.  Kožne tvorbe – kot so folikli in žleze lojnice in znojnice – opravljajo različne vloge v splošni funkciji kože.

Kot najbolj zunanja plast, ki jo vidimo in otipamo, nas povrhnjica ščiti pred strupenimi snovmi, bakterijami in izgubo tekočine.  Sestavlja jo 5 podplasti iz keratinocitov. Te celice, ki nastajajo v najbolj notranji bazalni plasti, se pomikajo proti površini kože. Pri tem zorijo in prehajajo skozi celo vrsto sprememb.  Prav ta proces, znan kot keratinizacija (ali roženenje), poskrbi za razlikovanje posameznih podplasti.

1. Bazalna plast (stratum basale): To je najgloblja plast povrhnjice, kjer nastajajo keratinociti.
2. Trnasta plast (stratum spinosum): Keratinociti tvorijo keratin (beljakovinska vlakna) in dobijo vretenasto obliko.
3. Zrnata plast (stratum granulosum): Začne se keratinizacija – celice tvorijo trde granule, ki se ob pomikanju navzgor spremenijo v keratin in lipide povrhnjice.
4. Svetleča plast (stratum lucidium): Celice ležijo tesno skupaj in so sploščene, meje med njimi pa so zabrisane.
5. Poroženela plast (stratum corneum): Najbolj zunanja plast povrhnjice ima v povprečju 20 podplasti iz sploščenih, odmrlih celic, kar je odvisno od dela telesa. Odmrle celice se redno luščijo s kože, proces pa se imenuje deskvamacija.  V poroženeli plasti se nahajajo tudi pore žlez znojnic in izvodila žlez lojnic.

Celice v poroženeli plasti tesno povezujejo lipidi povrhnjice. Ti lipidi so bistveni za zdravo kožo, saj tvorijo njeno zaščitno bariero in vežejo vlago.  Če pride do pomanjkanja lipidov, koža postane suha in včasih tudi neprijetno napeta in hrapava.

Povrhnjico prekriva emulzija iz vode in lipidov (maščob), ki jo imenujemo hidrolipidni film. Ta film, ki se ohranja z izločki žlez lojnic in znojnic, pomaga ohraniti kožo voljno in deluje kot dodatna bariera pred bakterijami in glivami. 

Vodni del tega filma, znan kot zaščitni kislinski plašč, vsebuje:

• mlečno kislino in različne aminokisline iz potu,
• proste maščobne kisline iz sebuma,
• aminokisline, pirolidin karboksilno kislino in druge naravne vlažilne faktorje (NMF), ki so večinoma stranski produkt procesa keratinizacije.

• razvoj koži prijaznih mikroorganizmov (kožna flora) in uničenje škodljivih mikroorganizmov
• tvorbo lipidov povrhnjice
• encime, ki spodbujajo deskvamacijo kože
• samoobnovitev poroženele plasti, ko je poškodovana

Glavni strukturni komponenti usnjice sta kolagen in elastin, vezivni tkivi, ki ji dajeta moč in prožnost ter sta bistveni sestavini zdrave, mladostne kože.  Ta vlakna obdaja gelu podobna snov (s hialuronsko kislino), ki ima veliko zmogljivost vezanja vode in pomaga ohranjati volumen kože.

Življenjski slog in zunanji dejavniki, kot so sonce in temperaturne spremembe, vplivajo na raven kolagena in elastina ter na strukturo snovi, ki obdaja ta vlakna. S staranjem se naravna tvorba kolagena in elastina upočasni, sposobnost kože za vezanje vode pa se zmanjša.  Koža je videti manj napeta in pojavijo se gube.  Preberite več v poglavjih o dejavnikih, ki vplivajo na kožo, o tem, kako na kožo vpliva sonce, in o staranju kože.

Usnjica ima ključno vlogo pri zaščiti telesa pred zunanjimi vplivi in dražečimi snovmi ter najbolj zunanjim plastem kože zagotavlja hranilne snovi od znotraj: 

1. Njena gosta, čvrsta tekstura pomaga ublažiti zunanje udarce, in če pride do poškodbe, vsebuje vezivna tkiva, kot so fibroblasti in mastociti, ki celijo rane.
2. Prepredena je s krvnimi žilami, ki povrhnjici dovajajo hranila in odvajajo odpadne snovi.  
3. V usnjici so tudi žleze lojnice, ki skrbijo za sebum ali olje na površini kože, in žleze znojnice, ki na površino kože izločajo vodo in mlečno kislino.  Te tekočine skupaj tvorijo hidrolipidni film.

1. Limfne žile
2. Čutilni receptorji
3. Dlačne korenine: čebulice na koncu dlačnega stebla, kjer nastane dlaka oz. las

Koža je bistvenega pomena za naše splošno zdravje in dobro počutje. Zdrava koža deluje kot pregrada med zunanjim svetom in notranjostjo telesa ter je naša najboljša in prva obrambna linija.

Zdrava koža, ki nima težav, je enakomerne barve, ima gladko teksturo, je primerno navlažena in ustrezno občutljiva za dotik, pritisk in temperaturo.  Če je naravna bariera kože poškodovana, sta ogrožena njena zaščitna funkcija in zdrav videz:

• Koža izgubi vlago in prožnost ter je na pogled in otip lahko suha, hrapava, razpokana in/ali povešena.
• Koža postaja vedno bolj občutljiva za zunanje vplive (kot so sonce in temperaturne spremembe) in je še posebej nagnjena k okužbam.  

• Če je poškodba omejena na najbolj zgornjo plast kože, se rana (imenovana tudi erozija) lahko zaceli brez brazgotine.  
• Če poškodba sega v usnjico in je prizadeta bazalna membrana (npr. razjeda), običajno pride do brazgotinjenja.

1. Koagulirana kri tvori membrano s trdno površino, ki se drži rane (krasta). 
2. Encimi razgradijo odmrle in poškodovane celice in njihovo vezivno tkivo.
3. Aktivirajo se celice, ki ščitijo telo s presnavljanjem škodljivih bakterij in odmrlih celic.  V rano pritečejo limfatične tekočine.
4. S procesom epitelizacije nastanejo nove celice, vključno s kapilarami, vezivom in kolagenskimi vlakni.